Revija Reporter
Slovenija

Valicon: Taktični volivci tokrat niso prišli na volišča

STA

6. jun. 2018 6:00

Deli na:

Raziskava Valicona po nedeljskih volitvah je pokazala, da se je velik del volivcev odločal v zadnjih dneh, kar pa ni bistveno vplivalo na izid volitev. Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD, ugotavlja raziskava.

Kot je pokazala Valiconova raziskava po nedeljskih volitvah, v kateri je v nedeljo in ponedeljek sodelovalo 2950 tistih, ki so tudi v zadnjem tednu pred volitvami odgovarjali na njihove ankete o volilni nameri, je skoraj vsak osmi udeleženec volitev odločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev (12,1 odstotka), ena šestina (16 odstotkov) pa v zadnjih dneh. Če k temu prištejemo še dobrih 10 odstotkov volivcev, ki so odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, ki še teden dni pred volitvami niso bili odločeni, skoraj dve petini.

Po njihovih navedbah je velik delež odločanja v zadnjih dnevih v največji meri vodil v neudeležbo. "Nekatere stranke so nekaj pridobile, druge nekaj izgubile, taktičnega glasovanja pa tokrat ni bilo, saj je umanjkal eden od ključnih pogojev, to je dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretjeuvrščene," so pojasnili v Valiconu.

Kot so navedli, je bil končni uspeh posameznih strank odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri so uspele zadržati izraženo podporo v zadnjih dnevih, manj pa od tega, v kolikšni meri so se k posamezni stranki prilili glasovi drugih strank.

Prehodov med strankami je bilo tokrat zelo malo. Volivci, ki so bili v dneh pred volitvami že opredeljeni, so večinoma volili za takratno izbiro ali pa na volišča niso odšli. Tako denimo 3,8 odstotka volivcev, ki so napovedovali podporo LMŠ, na volitve ni odšlo, pri SD je bil ta delež 3,7 odstotka, navajajo v ugotovitvah raziskave.

Tudi po navedbah direktorice Mediane Janje Božič Marolt, ki je pripravljala številne predvolilne ankete in vzporedne volitve, je nizka volilna udeležba, ki je z okoli 52 odstotki zaznamovala tokratne volitve, škodila vsem strankam. Glasovi neopredeljenih volivcev in tistih, ki so si zadnji trenutek še premislili, so se razporedili enakomerno, le da se jih je manj odločilo za SDS in Stranko Alenke Bratušek, več pa za Levico in SMC, je na podlagi podatkov o vzporednih volitvah pojasnila za STA.

V Valiconovi povolilni raziskavi so volivce, ki so poleg izbrane stranke pred volitvami razmišljali tudi o drugih strankah, vprašali tudi po razlogih, zaradi katerih so se na koncu odločili za to stranko. Pri tradicionalnih strankah (SDS, SLS, SD, DeSUS) je po ugotovitvah raziskave poglavitni razlog izbire stvar tradicije ali navade ("izbrano stranko ponavadi volim").

Prepričljivost predsednika ali predstavnikov stranke nasploh so najmočnejše orožje Levice, Stranke Alenke Bratušek in SNS. Pri SMC, Listi Andreja Čuša - Zelenih Slovenije in Piratih je prevladal princip najmanjšega zla, program pa je bil najbolj prepričljiv element pri NSi in Dobri državi, pri LMŠ pa tipični taktični razlog izbire - da ne bi zmagala neka druga stranka, ki jo odklanjajo. Če bo prišlo do ponovnih volitev, je to tista stranka, ki lahko izgubi največ, največ pa lahko pridobijo stranke, ki predstavljajo najmanj slabo izbiro in tradicionalne stranke, so navedli v poročilu.

Po ugotovitvah Valicona je bila volilna udeležba zopet najnižja med mlajšimi volivci, kar sicer ne velja za volivce, stare 18 ali 19 let, ki so svojo pravico, ki so jo imeli za parlamentarne volitve prvič, izkoristili v nadpovprečnem obsegu, na volišča jih je namreč odšlo 64,3 odstotka. Najmanjši delež tistih, ki so se odpravili na volišča, je med starimi 30-34 let, in sicer 34,1 odstotka. Udeležba nato s starostjo praviloma narašča, nad 50-odstotna je pri starih 50 let in več, med volivci, starimi 65 let in več, je udeležba več kot 80-odstotna, med starimi 75-79 let celo 90,9-odstotna.

Tudi po ugotovitvah Mediane so se pri udeležbi zelo izkazali najmlajši volivci, saj jih je v starostni skupini od 18 do 24 let kar 80 odstotkov izkoristilo volilno pravico. "To je uspeh nad uspehi. Ta generacija je pripomogla k rezultatom v pomembni meri," je dejala Božič Maroltova.

Božič Maroltova je za TV Slovenija pojasnila, da je v svoji strukturi volivk in volivcev največ žensk pridobila Alenka Bratušek, izjemno velik delež žensk je pridobil tudi Luka Mesec. Na tretjem mestu pa je ženske pritegnil Karl Erjavec, pri čemer pa je DeSUS izgubil med svojimi primarnimi volivci. "Ciljal je tudi na mlade, ciljal je na Zorana Jankovića in njegove pripadnike, a mu tokrat ni uspelo," je dejala.