Rotovnik ogorčen, ker v kulturi "spet mešajo štrene pisatelji"

Bratuškova je v pismu članom sveta stranke, ki bodo v petek odločali o vstopu SAB v vlado Marjana Šarca zapisala, da je bilo treba pri usklajevanju koalicijske pogodbe, ki sicer vključuje njihove najbolj ključne zahteve, sprejeti kar nekaj kompromisov - "vse zato, da bi dobili tisto, kar po našem mnenju Slovenija potrebuje: levosredinsko vlado, v kateri bomo za učinkovitost skrbeli tudi mi z našim odločnim načinom vodenja in izkušnjami. Vlado, ki bo prednost dala reševanju krize v zdravstvu, povišanju pokojnin in poskusu odprave stanovanjskih in zaposlovalnih stisk mladih."

Dogovor predsednikov strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predvideva, da bo SAB prevzela vodenje ministrstva za infrastrukturo, službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Bratuškova v pismu popisuje, da so nekateri ob tem že izrazili začudenje, celo razočaranje, da stranka ne bo vodila ministrstva za zdravje ali za finance. Kot navaja, take in drugačne izraze nezadovoljstva stranka od podpornikov prejema tudi na socialnih omrežjih in po elektronski pošti, število odzivov pa da se je še posebej povečalo po njenem pojasnilu novinarjem, da je bila pripravljena prevzeti koordinacijo resorjev financ, zdravja in sociale, a da "fantje niso bili za".

"Do mene in drugih v stranki so od takrat naprej prihajale zahteve, naj se iz koalicije umaknemo. Naj v vlado, kjer pač naš način dela in naše izkušnje niso cenjeni, ne gremo. Opozarjali ste nas, da je vlada manjšinska in ima nepredvidljivega zunanjega partnerja," piše Bratuškova in navaja tudi ideje o partnerskem sodelovanju SAB z vlado.

"Vsa ta mnenja in pomisleki so na mestu in res bi se lahko odločili, da v vlado ne gremo - o tem boste odločali v petek. Navkljub vsem tem pomislekom pa bo moj predlog in predlog vodstva stranke, da v koaliciji pod vodstvom Marjana Šarca ostanemo," je ob tem članom zapisala Bratuškova.

Bratuškova ob tem še pojasnjuje, da SAB vodenje finančnega resorja nikoli ni bilo ponujeno, brez vpliva na tem ministrstvu pa zdravstva ni možno reševati. "Odločitev koalicijskih partnerjev, da ne prisluhnejo našim načrtom, kako zares učinkovito posredovati v zdravstvenem sistemu in na področju dela in sociale, smo v vodstvu stranke kar nekaj časa 'mleli' in se na koncu z njo sprijaznili. Za to, da še ostanemo del koalicije in smo tudi del vlade, pa smo se nato odločili zato, ker bi ta vlada res lahko naredila veliko za dobro ljudi v naši državi," je še navedla Bratuškova, ki je kandidatka za ministrico za infrastrukturo.

Med ministre gre tudi vodja poslanske skupine SAB Marko Bandelli. Čeprav so ga mediji videli že na obeh resorjih, pa je bolj verjetno, da bo prevzel vodenje službe za kohezijsko politiko, ki mu je kot nekdanjemu županu blizu. Za odnose z zamejci in Slovenci po svetu pa naj bi v tem primeru skrbel trenutno najstarejši poslanec v tem sklicu DZ Peter Jožef Česnik. Ta vprašanja, ki pestijo Slovence onkraj naših meja, dobro pozna, saj je 35 let preživel v Avstraliji. Pred vrnitvijo v Slovenijo je bil član upravnega odbora slovenskega izseljenskega društva v Sydneyju, nato pa deloval v Slovenski izseljenski matici.

Po njunem odhodu iz poslanskih vrst naj bi se v te med drugim vrnila Maša Kociper.

Med strankami, ki imen kandidatov za ministre niso skrivale, pa je SD. Šolski resor naj bi vnovič prevzel Jernej Pikalo, pravosodnega pa aktualna obrambna ministrica Andreja Katič, pri čemer naj bi ji ob strani kot državna sekretarka stala Dominika Švarc Pipan. Domnevne pritiske šaleškega dela stranke za to, da Katičeva ohrani ministrsko funkcijo, o katerih so v zadnjih dneh pisali mediji, v stranki zanikajo.

So pa potrdili, da je bilo znotraj stranke slišati tudi alternativne predloge za ministra za kulturo. Vodstvo stranke na tem mestu namreč vidi direktorja ljubljanskega konservatorija za balet in glasbo Dejana Prešička.

Nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je denimo v pismu generalnemu tajniku stranke Dejanu Levaniču in nekaterim drugim zapisal, da "kultura danes potrebuje ali močno politično osebnost ali izjemnega strokovnjaka ali prepoznanega menedžerja, skratka človeka, ki bo v vladi imel besedo, moč in avtoriteto". Ob tem pa ugotavlja, da "absolutno ničesar od tega Prešiček nima. Kultura bo spet slepo črevo in stranki se bo med intelektualci pisalo zelo slabo. Tega pa ne smemo dopustiti, če hočemo stranki dobro".

Ob tem je Rotovnik, ki je bil sicer v preteklosti tudi sam že večkrat v igri za ministra, dejal, da ga čudi, da je kandidaturo Prešička podprl Mitja Čander in da "spet mešajo štrene pisatelji". Tudi Čandrovo naj bi bilo sicer med možnimi imeni, o katerih je stranka razmišljala, Rotovnik pa bi na mestu ministra za kulturo najraje videl scenarista in režiserja Mirana Zupaniča, nekdanjega predsednika programskega sveta RTVS.

V stranki so za STA ob tem pojasnili, da je razprava o možnih kandidatih demokratičen proces znotraj stranke, v kateri pa so se odločili, da bodo stavili na mlajšega kandidata, in verjamejo, da bo konferenca stranke, ki je najvišji organ med dvema kongresoma, v ponedeljek podprla njihove predloge za vstop v vlado Marjana Šarca.

V ponedeljek bo dokončno znan tudi predlog kandidatov za ministre iz vrst SMC. Bolj ali manj je že jasno, da bo zunanjo politiko vodil dosedanji premier Miro Cerar, gospodarstvo pa Zdravko Počivalšek. Med možnimi kandidati za okoljskega ministra mediji omenjajo dosedanjega infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča ali njegovega državnega sekretarja Jureta Lebna, za ministrico za delo pa generalno sekretarko vlade Lilijano Kozlovič.

Prav tako v ponedeljek bodo zasedali še organi največje med bodočimi vladnimi strankami LMŠ, njihov predsednik pa je že bil izvoljen za predsednika vlade. V DeSUS, ki bo v bodoči vladi pod okrilje prevzela le dva resorja (pri čemer se prvak stranke Karl Erjavec vrača na obrambno ministrstvo), pa bodo zasedali v petek.