Na evropskih volitvah v Sloveniji se je vnovič prebudila politična desnica, ki je močno premagala aktualno vladno koalicijo.

Preživeli smo! Mi, volivci! In zdaj si želimo samo malo miru. To so seveda naivne želje, čeprav bo čez poletje morda le malo zatišja, jeseni pa nas gotovo čaka prava politična eksplozija. Kaj zelo pretresljivega se na volitvah kljub vsemu ni zgodilo, le da je J. Janša dobil štiri poslance in ne le dva. Tako bo SDS slavila najbrž kar do naslednjih volitev, ko bo Janša skušal unovčiti zmago na evropskih volitvah.

Volivci bodo za naslednji petletni mandat izbrali devet evropskih poslancev iz Slovenije. Obenem bodo odločali na posvetovalnih referendumih: o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah, o rabi konoplje v medicinske namene in o osebni rabi konoplje. Do konca glasovanja velja volilni molk.

Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je zadnji dan predčasnega glasovanja (v četrtek, 6. junija) volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament udeležilo 19.667 volivk in volivcev (oziroma 1,2 odstotka volilnih upravičencev). Glasovanja na posvetovalnih referendumih pa se je udeležilo 19.631 volivk in volivcev (oz. 1,2 odstotka volilnih upravičencev). Vse tri dni skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 3,7 odstotka volilnih upravičencev (59.097 volivcev na evropskih volitvah in 58.981 na posvetovalnih referendumih).

Potem ko so v Inštitutu 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, za danes na Gospodarskem razstavišču napovedali novinarsko konferenco in promocijo njim všečnih kandidatov, jih je Državna volilna komisija opozorila, da je na območju volišča volilna propaganda in agitacija prepovedana.

Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja (v sredo, 5. junija) volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament udeležilo 20.686 volivk in volivcev (oziroma 1,3 odstotka volilnih upravičencev). Glasovanja na posvetovalnih referendumih pa se je udeležilo 20.656 volivk in volivcev (oz. 1,3 odstotka volilnih upravičencev). Prvi in drugi dan skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 2,5 odstotka volilnih upravičencev.

Premier Robert Golob je v intervjuju za Reporter spregovoril o nedeljskih referendumih; povedal je, kakšno stališče ima glede evtanazije in legalizacije konoplje; ter razkril, da je v mladosti poskusil marihuano.

Zadnje ankete kažejo, da se Gibanje Svoboda po veliki krizi na polovici mandata že prebija navzgor in približuje SDS – ali se lahko na evropskih volitvah zgodi presenečenje, da Golob Janši odščipne kak poslanski mandat? V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Dejan Steinbuch, publicist in urednik Portal Plus analizirata dogajanje na slovenski politični sceni v zaključku kampanje za Bruselj.

Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.

Gotovo se še spominjate referenduma o družinskem zakoniku leta 2012, po katerem bi bili pri pravici do posvojitve otrok homoseksualni pari izenačeni s heteroseksualnimi. Vse ankete so kazale, da bodo podporniki zakona slavili z veliko razliko, na koncu pa je približno 55 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.

Po porazu na trojnem referendumu je ključno vprašanje, koliko so »samorefleksije« sposobni v največji opozicijski stranki SDS. Kaj je dejansko pomenila Janševa opazka o taktični kampanji Anžeta Logarja?

Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.

Trojni referendum je referendum o vladi Roberta Goloba. Sila nenavadno je ta odločitev prvaka SDS opozicije, da svojemu volilnemu telesu daje upanje na zmago, potem ko je bil poražen na aprilskih volitvah in se vlada ni niti konstituirala po svojih predstavah. Kaj bo storil Janez Janša, če ga spet premaga »vzporedni mehanizem«?

Ni se zgodil čudež, predsednica je. Natašo Pirc Musar sta v predsedniško palačo spravila tako Milan Kučana kot Janez Janša. Prvi, ker jo je javno podprl, drugi pa, ker je vseskozi bil za kandidaturo Anžeta Logarja. Volivci so še enkrat volili proti Janši in izvolili Pirc Musarjevo. Predsednik SDS je bil letos že drugič poražen, v nedeljo na treh referendumih pa bo najverjetneje še tretjič. Supervolilno leto bo najbrž tudi letos že tradicionalno končal s počitnicami v toplih krajih. Na Mavriciju se v decembru začne turnir amaterjev v golfu. Prijatelja z jahte ga že čakata za novo partijo.