Kaj bi pomenil poraz za enega in drugega? Predčasnih volitev ni na obzorju. Bolj kot na Janševo lahko poraz vpliva na Golobovo politično kariero, saj bodo v tem primeru »strici« na naslednjih državnozborskih volitvah raje stavili na koga drugega. Morda Aleksandra Čeferina, če ne bo nadaljeval mandata na čelu Uefe.

Najprej se bomo volivci odpravili na volišča 11. oktobra, ko bomo glasovali na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in še treh posvetovalnih referendumih, ki jih predlaga vladajoča koalicija z Resnico. Sledile bodo lokalne volitve, na katerih bomo izbirali nove župane in občinske svetnike.

Prvi krog lokalnih volitev bo 15. novembra, drugi pa 29. novembra, seveda v občinah, kjer župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu. Ker je ustavno sodišče dovolilo referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije, je pričakovati, da bo pobudnikom, sindikatom, uspelo zbrati najmanj 40 tisoč overjenih podpisov, saj so že pred vložitvijo pobude zbrali več kot 47 tisoč neoverjenih podpisov.

Jure Klobčar

Prvi možni datum tega referenduma je 22. november, možno pa je, da bo potekal hkrati z drugim krogom lokalnih volitev, če bo to v interesu vladajoče koalicije.

Relativizacija referenduma

Prvak SDS in premier Janez Janša jeseni tako ne bo imel političnega miru. Od 1. septembra bodo sindikati zbirali podpise za referendum o interventnem zakonu, sočasno bo potekalo zbiranje podpisov za novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je parlamentarna večina iz volilnih imenikov izbrisala tuje državljane iz tretjih držav, ki so doslej imeli volilno pravico na lokalnih volitvah.

Hkrati se bo že začela volilna kampanja za referendum »o politični policiji«, kakor opozicija imenuje novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Nova vladajoča koalicija je skupaj z Resnico zakon spremenila tako, da je posameznikom, ki se bodo znašli v parlamentarni preiskavi, onemogočila, da bi z neposredno pritožbo na ustavno sodišče ustavili delo komisije.

Poleg tega bodo preiskovalne komisije lažje in hitreje pridobivale osebne podatke preiskovancev (tudi bančne izpiske, komunikacije, telefonske izpise), kar je po mnenju opozicije nedopusten poseg v njihove človekove pravice.

Verjeti je, da se bodo volivci odločali na podlagi zaupanja političnim strankam oziroma političnim opcijam, zato bo to na neki način predvsem referendum o zaupanju sedanji vladi, ki se že takoj na začetku sooča z nizko podporo javnosti.

Tega se zavedajo tudi v vladajoči koaliciji, zato so poslanci vladnih strank in Resnice vložili v parlamentarni postopek pobudo o še treh posvetovalnih referendumih, na katerih bi odločali sočasno z referendumom o parlamentarni preiskavi. Volivci naj bi odločali še o ukinitvi RTV-prispevka, vezavi socialne pomoči za delovno sposobne z opravljanjem družbeno koristnega dela ter o udeležbi državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

bobo

To so teme, ki bi lahko na referendum pritegnile zlasti volivce sedanjih vladnih strank, ki bi tako lahko nevtralizirali morebiten uspeh referenduma o parlamentarni preiskavi. Slednjega bo koalicija težko dobila, sploh zaradi kampanje, da gre za referendum o politični policiji.

Podobno, kot je bilo za prejšnjo koalicijo verjetno usodno razglašanje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za zastrupljanje ljudi, kar je počel pobudnik referenduma Aleš Primc. Skratka, v koaliciji pričakujejo, da bodo zmagali vsaj na treh posvetovalnih referendumih, ki bodo potekali sočasno. V nasprotnem primeru pa bo to zelo slaba popotnica za vladne stranke pred začetkom kampanje za lokalne volitve.

Dva referenduma na isto temo?

Toda bolj kot zakon o parlamentarni preiskavi je za vladno koalicijo ključen interventni razvojni zakon, o katerem bomo prav tako najverjetneje odločali na referendumu. Zakon so poslanci sprejeli še pred oblikovanjem sedanje vlade, v državni zbor so ga vložili poslanci trojčka NSI-SLS-Fokus ter Demokratov in Resnice, nato pa podprli še poslanci SDS. Sedanja Janševa vlada pri njegovem nastanku formalno ni mogla sodelovati, ga pa podpira.

V primeru, če bi zakon padel na referendumu, tako ne bi bila odgovorna za zakon, ki ga ni sama predlagala. Zanimivo bo tudi, kdaj bo državni zbor razpisal referendum o tem zakonu, če (ko) bodo pobudniki v državni zbor prinesli 40 tisoč overjenih podpisov.

Težko je namreč presoditi, ali vladajoči koaliciji ustreza, da volivci o njem odločajo sočasno z drugim krogom lokalnih volitev, saj te ne bodo po vseh občinah. Tudi glede stroškov izvedbe s tem ne bi bistveno pridobili, saj so za referendum pristojne državna volilna komisija in okrajne komisije, medtem ko so lokalne volitve v pristojnosti občinskih volilnih komisij. Stroški referenduma bi bili tako približno enaki, če bi potekal sočasno ali ločeno z lokalnimi volitvami.

Pred štirimi leti je takratna leva parlamentarna večina referendume, ki jih je zahtevala opozicija, razpisala na prosto nedeljo med prvim in drugim krogom lokalnih volitev. Opozicija (SDS) jih je zahtevala sočasno z lokalnimi volitvami, na katerih dosega boljše rezultate kot na državnozborskih.

Primož Lavre

Vse tri referendume je dobila takratna vladajoča koalicija, enako tudi dve leti pozneje, ko so bili sočasno z evropskimi volitvami še štirje posvetovalni referendumi. Trend se je obrnil šele lani, ko je desna opozicija najprej dobila referendum o kulturnikih, pol leta pozneje pa še referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Podoben posvetovalni referendum o evtanaziji (ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja) je dobro leto prej dobila vladajoča leva koalicija, kar potrjuje, da je uspeh na referendumih praviloma odvisen od zaupanja vladi.

Tudi letos se lahko zgodi, da bomo o isti referendumski temi glasovali kar dvakrat, če bo pobudnikom (društvom priseljencev) uspelo zbrati najmanj 40 tisoč podpisov za zakon o lokalnih volitvah, po katerem tuji državljani iz tretjih držav ne bodo več imeli volilne pravice.

Jure Klobčar

Volivci bodo namreč o isti temi odločali že na enem od posvetovalnih referendumov, ki bodo potekali skupaj z referendumom o parlamentarni preiskavi. Možno je, da pobudnikom tudi iz tega razloga ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za vložitev referendumske zahteve.

Toda za razliko od zakonodajnega referenduma posvetovalni ni zavezujoč za državni zbor. Če pobudnikom ne bo uspelo izpolniti pogojev za razpis referenduma, bomo volili po novem zakonu, torej brez približno 104 tisoč tujih državljanov. Če pa bodo zbrali dovolj podpisov, bomo volili po starem zakonu, referendum pa bo verjetno sočasno z referendumom o interventnem razvojnem zakonu.

Zakaj koalicija ne bo razpadla

Za premierja Janšo in vladajočo koalicijo bodo pomembne tudi lokalne volitve, saj velja SDS za nesporno favoritinjo po številu glasov za posamezne liste oziroma svetnike. Na vseh dosedanjih lokalnih volitvah je SDS zmagala z veliko razliko (po številu županov jo je prehitela SLS), pred štirimi leti pa se ji je zelo približala Svoboda.

Medtem ko je SDS dobila 114.720 glasov (15,92 odstotka), je Svoboda prepričala 112.514 volivcev (15,61 odstotka). Toda pol leta prej je Svoboda na državnozborskih volitvah zmagala z velikim naskokom, letos pa je SDS prehitela le za manj kot odstotek oziroma za dobrih devet tisoč glasov.

Sašo Radej

Zato bi bilo presenečenje, če bi Svoboda prehitela SDS tudi na lokalnih volitvah. Bi bil pa to nedvomno hud poraz za SDS. Na lokalnih volitvah so sicer zmagovalci lokalne liste in neodvisni županski kandidati, ki nastopajo s svojimi listami ali strankami, zato ne vplivajo na razmerja med strankami na državni ravni.

Ne glede na rezultat referendumov in lokalnih volitev pa ni pričakovati, da bi to lahko povzročilo razpad vladne koalicije, ki je sicer odvisna tudi od podpore zavezniške Resnice. Njen prvak Zoran Stevanović bo še naprej soliral pri posameznih mednarodnih zadevah.

Morda bo mimo vlade in parlamenta obiskal Moskvo, težko pa je verjeti, da bi začel zbirati podpise za izstop Slovenije iz Nata, saj bi s tem lahko resno spodkopal svoje zavezništvo z vladnimi strankami. Zlasti najmanjši dve stranki, Demokrati in Resnica, nista zainteresirani za predčasne volitve, saj bi glede na javnomnenjske ankete tvegali, da ostaneta zunaj parlamenta. Druge možne koalicije pa ni.

Prejšnjemu premierju Robertu Golobu sestavljanje koalicije ni uspelo, ker je zanjo potreboval tako Demokrate kot tudi Resnico (kot parlamentarno zaveznico), a mu je šef Demokratov Anže Logar dal košarico, ker se ni odpovedal Levici, brez te pa prav tako ne bi mogel sestaviti vlade.

Robert Balen

Tretjega političnega igralca, ki bi lahko prepričal Logarja in Stevanovića, ni; a četudi bi bil, bi bil v podobni dilemi – ali Logar ali Levica. Položaj je zato drugačen kot leta 2013, ko sta drugo Janševo vlado zapustila Gregor Virant (Državljanska lista) in Karl Erjavec (Desus) ter nato vstopila v vlado Alenke Bratušek.

Resda se je vse to zgodilo tudi po seriji množičnih protestov, ki pa jih za zdaj ni, a jih ne moremo izključiti v hladnejših mesecih, če bi se gospodarske razmere poslabšale, podpora vladi pa bi strmoglavila.

Sončni kralj v senci

Bolj kot na prihodnost Janeza Janše bodo lahko jesenski referendumi in lokalne volitve vplivali na politično prihodnost prvaka Svobode Roberta Goloba. Ta je sicer že napovedal vlado v senci, ki jo bo predstavil 13. septembra, ob stotih dneh delovanja sedanje Janševe vlade. V njej naj bi zbral tudi strokovnjake, ki se ne želijo podati v politiko. A zelo verjetno jo bo sestavil sam, saj so ga že zavrnili v SD in Prerodu Vladimirja Prebiliča.

Slednji stranki se povezujeta za lokalne volitve, na katerih naj bi v nekaterih občinah nastopili s skupno listo ali skupnim županskim kandidatom. Levica, ki se je razšla z Vesno, pa se glede sodelovanja v Golobovi senčni vladi še ni opredelila. A verjeti je, da jo bolj zanimajo lokalne volitve, na katerih se bo njihov soprvak Luka Mesec potegoval za ljubljanskega župana in izzval dolgoletnega župana Zorana Jankovića, sicer velikega Golobovega podpornika.

Jure Klobčar

Pri tem se zgleduje po newyorškem levičarskem županu Zohranu Mamdaniju, graški (komunistični) županji Elke Kahr in zagrebškem županu Tomislavu Tomaševiću (levo-zelena koalicija Zmoremo).

Golobova senčna vlada ne bo imela vzporednih ministrstev, temveč šest področij: socialna varnost in starejši; prihodnost mladih in stanovanjska politika; javni zdravstveni sistem, javne finance, gospodarstvo in konkurenčnost; infrastruktura, energetika in energetska varnost ter položaj Slovenije doma in po svetu.

Ključni problem leve politične opcije je v tem, da nima drugega favorita, s katerim bi lahko ustavila Janšo.

V SD denimo imajo 17 strokovnih svetov, ki zajemajo podobna področja kot ministrstva, zato raje stavijo na svojo vlado v senci, ki jo oblikujejo po vsakem kongresu stranke. Podoben strokovni svet imajo tudi v SDS, ki takrat, ko je stranka v opoziciji, deluje kot vlada v senci; nekateri predsedniki strokovnih odborov pa so po oblikovanju vlade postali ministri.

Z oblikovanjem vlade v senci Golob sporoča, da se ne bo poslovil od politike in da bo svojo stranko v opoziciji pripravljal na vrnitev na oblast najpozneje leta 2030, ko bodo redne volitve. Tako je napovedal, ko je posle predsednika vlade prepustil svojemu predhodniku in nasledniku Janši. Seveda pa to ni nujno, saj je pred volitvami napovedal, da se bo v primeru, če ne bo še naprej vodil vlade, vrnil v gospodarstvo.

Jure Klobčar

Vse je odvisno od tega, kako uspešna bo njegova Svoboda v naslednjih mesecih in kakšna bo njena javnomnenjska podpora, ki je za zdaj zelo dobra. Prvi resni preizkus bodo jesenski referendumi in lokalne volitve. Golob si še težje kot Janša privošči, da jih izgubi, denimo najbolj ključna referenduma o parlamentarni preiskavi in interventnem zakonu. V tem primeru se lahko počasi poslovi od nadaljevanja politične kariere, saj bodo akterji iz ozadja začeli iskati alternativo, ki bi na volitvah izzvala premierja Janšo.

Čeferin kot rešitelj leve opcije

Toda ključni problem leve politične opcije je v tem, da nima drugega favorita, s katerim bi lahko ustavila Janšo. Prvi predsednik Milan Kučan, ki velja za najvplivnejšega akterja iz ozadja med »strici« levice, je že pred dvema letoma v intervjuju za Reporter Magazin izrazil željo, da bi v slovensko politiko vstopil predsednik Uefe Aleksander Čeferin: »Dovolj je mlad, da bi lahko imel še kakšno ambicijo tudi v Evropi, če ga že ne bo mikalo politično življenje v Sloveniji. Jaz bi si ga seveda želel v Sloveniji.« Čeferinu se mandat predsednika Uefe izteče aprila prihodnje leto, ko bodo na kongresu v Astani, prestolnici Kazahstana, izvolili novo vodstvo.

Čeprav je izjavil, da se ne bo več potegoval za ta položaj, pa si še vedno lahko premisli, saj ga k vnovični kandidaturi poziva več kot 20 članic Evropske nogometne zveze. Če bi bil vnovič izvoljen, bi se mu mandat iztekel leta 2031. Če pa ne bo več kandidiral, so mu v Sloveniji na stežaj odprta vrata v politiko. Najprej bodo jeseni naslednje leto volitve predsednika republike, razen če ga bo zanimal položaj predsednika vlade.

arhiv

Dokler Čeferina ni v slovenski politiki, pa lahko Janša mirno diha in izvaja svoje politične načrte. Pri teh ga lahko omejijo le ustavni sodniki, kot so to storili pri referendumu o interventnem zakonu, ki so ga v nasprotju s pričakovanji vladajoče koalicije dovolili. Pri tem je zanimivo, da je to odločitev z ločenim pritrdilnim mnenjem podprl tudi ustavni sodnik Rok Svetlič, ki sicer uživa podporo politične desnice.

Proti je bil le ustavni sodnik Marko Starman, ki je bil državni sekretar v več desnih vladah. Še pred tem so ustavni sodniki prižgali zeleno luč zakonu o RTV Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor leta 2022, s čimer so pravzaprav omogočili podobne spremembe zakona, kot bi jih sprejela sedanja vladajoča koalicija. Nad ustavnim sodiščem pa je, kot je izjavil Peter Jambrek v 90. letih, ko je bil še sam ustavni sodnik, le še modro nebo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.