Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.

Gotovo se še spominjate referenduma o družinskem zakoniku leta 2012, po katerem bi bili pri pravici do posvojitve otrok homoseksualni pari izenačeni s heteroseksualnimi. Vse ankete so kazale, da bodo podporniki zakona slavili z veliko razliko, na koncu pa je približno 55 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.

Po porazu na trojnem referendumu je ključno vprašanje, koliko so »samorefleksije« sposobni v največji opozicijski stranki SDS. Kaj je dejansko pomenila Janševa opazka o taktični kampanji Anžeta Logarja?

Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.

Trojni referendum je referendum o vladi Roberta Goloba. Sila nenavadno je ta odločitev prvaka SDS opozicije, da svojemu volilnemu telesu daje upanje na zmago, potem ko je bil poražen na aprilskih volitvah in se vlada ni niti konstituirala po svojih predstavah. Kaj bo storil Janez Janša, če ga spet premaga »vzporedni mehanizem«?

Ni se zgodil čudež, predsednica je. Natašo Pirc Musar sta v predsedniško palačo spravila tako Milan Kučana kot Janez Janša. Prvi, ker jo je javno podprl, drugi pa, ker je vseskozi bil za kandidaturo Anžeta Logarja. Volivci so še enkrat volili proti Janši in izvolili Pirc Musarjevo. Predsednik SDS je bil letos že drugič poražen, v nedeljo na treh referendumih pa bo najverjetneje še tretjič. Supervolilno leto bo najbrž tudi letos že tradicionalno končal s počitnicami v toplih krajih. Na Mavriciju se v decembru začne turnir amaterjev v golfu. Prijatelja z jahte ga že čakata za novo partijo.

Kako se bomo odločali na referendumih 27. novembra? Na glasovalnem lističu so zakon o vladi, zakon o Radioteleviziji Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi.

Če je SDS z zbiranjem podpisov za tri referendume prebila zvočni zid, kot pravi poslanec Branko Grims, je Inštitutu 8. marec Nike Kovač z lanskim referendumom o vodah uspelo odvreči atomsko bombo.

Če bi želeli imeti referendum skupaj z drugim krogom predsedniških volitev, kot je napovedala SDS, bi ga moral državni zbor razpisati najmanj mesec dni prej, torej 13. oktobra. To pa je skoraj nemogoče, saj SDS še vedno ni vložila podpisov, njihovo verodostojnost pa mora preveriti še notranje ministrstvo.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Čaka nas burna politična jesen volitev in referendumov, politika bo še naprej na visokih obratih. Novi premier Robert Golob se še utrjuje na oblasti, na drugi strani se novi/stari lider opozicije Janez Janša še vedno ni sprijaznil s porazom na aprilskih volitvah.

»Vsa ta preigravanja, vse te ovire, ki jih postavljajo, pomenijo, da ne znajo kaj pametnega početi, ne morejo pa s tem kakorkoli vplivati na delovanje vlade,« pravi predsednik vlade Robert Golob polenih, ki jih SDS in njen prvak Janez Janša mečeta pod noge njegovi vladi.

Robert Golob in Janez Janša se bosta med seboj spet pomerila jeseni: najprej na predsedniških, nato na lokalnih volitvah, vmes verjetno še na trojnem referendumu.

Po vročem poletju se nam obeta še bolj vroča politična jesen. Prvak SDS Janez Janša se pripravlja na obračun z vlado Roberta Goloba, ki ga je na aprilskih volitvah močno porazil.

Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.