Kako se bomo odločali na referendumih 27. novembra? Na glasovalnem lističu so zakon o vladi, zakon o Radioteleviziji Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi.

Če je SDS z zbiranjem podpisov za tri referendume prebila zvočni zid, kot pravi poslanec Branko Grims, je Inštitutu 8. marec Nike Kovač z lanskim referendumom o vodah uspelo odvreči atomsko bombo.

Če bi želeli imeti referendum skupaj z drugim krogom predsedniških volitev, kot je napovedala SDS, bi ga moral državni zbor razpisati najmanj mesec dni prej, torej 13. oktobra. To pa je skoraj nemogoče, saj SDS še vedno ni vložila podpisov, njihovo verodostojnost pa mora preveriti še notranje ministrstvo.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Čaka nas burna politična jesen volitev in referendumov, politika bo še naprej na visokih obratih. Novi premier Robert Golob se še utrjuje na oblasti, na drugi strani se novi/stari lider opozicije Janez Janša še vedno ni sprijaznil s porazom na aprilskih volitvah.

»Vsa ta preigravanja, vse te ovire, ki jih postavljajo, pomenijo, da ne znajo kaj pametnega početi, ne morejo pa s tem kakorkoli vplivati na delovanje vlade,« pravi predsednik vlade Robert Golob polenih, ki jih SDS in njen prvak Janez Janša mečeta pod noge njegovi vladi.

Robert Golob in Janez Janša se bosta med seboj spet pomerila jeseni: najprej na predsedniških, nato na lokalnih volitvah, vmes verjetno še na trojnem referendumu.

Po vročem poletju se nam obeta še bolj vroča politična jesen. Prvak SDS Janez Janša se pripravlja na obračun z vlado Roberta Goloba, ki ga je na aprilskih volitvah močno porazil.

Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.