Neca Falk Dobra karma

70 let najbolj znane slovenske rdečelaske

Meghan Markle, Archie Svet24.si

Meghan se pritožuje, da je Archie preslaven

suncic_pl_01.11.14 Reporter.si

Maja Sunčič: Naši levici se je dokončno ...

srečanje janša plenkovič Svet24.si

Po srečanju vrhov Slovenije in Hrvaške: na ...

avdo-avdić Necenzurirano

Hrvaški obveščevalci delajo z Janševimi ljudmi...

jelena karleuša Odkrito.si

Znan IQ Jelene Karleuše

marijana-batinić Njena.si

Skrušena Marijana Batinić: 'pretresena sem'

Slovenija

Državni proračun v petih mesecih z 1,27 milijarde evrov primanjkljaja

Deli na:
Državni proračun v petih mesecih z 1,27 milijarde evrov primanjkljaja

Fotografija je simbolična. - Foto: Reuters

Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo na državnem proračunu. Proračunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. Proračun je tako v petmesečju izkazal primanjkljaj v višini okoli 1,27 milijarde evrov.

Kot je danes sporočilo finančno ministrstvo, so prilivi z naslova davčnih prihodkov v prvih petih mesecih skupaj dosegli 2,9 milijarde evrov, kar je 20,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Dohodnina je bila z zneskom 488,1 milijona evrov v medletni primerjavi nižja za 17,2 odstotka. Upad teh prihodkov je v manjši meri posledica uveljavitve novele zakona o dohodnini. Znižali so se namreč tudi zaradi razbremenitve dohodkov iz dela na podlagi spremembe dohodninske lestvice, zvišanja splošne olajšave in spremembe mehanizma določitve celotne dodatne splošne olajšave.

Prav tako se je priliv davkov zmanjšal zaradi vladnih ukrepov v času epidemije covida-19, ki so davčne zavezance oprostili plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.

Davek od dohodka pravnih oseb je bil od januarja do konca maja z 242,9 milijona evrov medletno nižji za 49,4 odstotka. Tolikšen upad prihodkov je moč pripisati neobračunanim in neplačanim akontacijam davka. Razmere in ukrepi zaradi novega koronavirusa so privedli do tega, da ni prišlo do poračuna za obračunsko leto 2019.

Prejeti DDV se je v prvih petih mesecih letos na letni ravni zmanjšal za 18,3 odstotka 1,3 milijarde evrov. Nekatera podjetja so namreč na podlagi interventne zakonodaje zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti, kar je privedlo do nekoliko nižje realizacije teh prihodkov s tega naslova.

Prihodki od pobranih trošarin so medtem nanesli 494,5 milijona evrov, kar je 18,7 odstotka manj kot v prvem petmesečju 2019. Prihodki od trošarin od energentov in elektrike so bili nižji za 89,6 milijona evrov. Po razglasitvi epidemije so nekateri davčni zavezanci zaprosili za obročno odplačevanje teh obveznosti, kar je vplivalo na nižjo realizacijo. Ob tem se je znižala tudi potrošnja pogonskih goriv.

Nedavčni prihodki so bili s 326,8 milijona evrov medletno višji za 44,3 odstotka, prejeta sredstva iz EU pa so bila v petih mesecih s 306,4 milijona evrov za 11,7 odstotka manjša kot v enakem obdobju lani.

Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov povečale za 7,2 odstotka oziroma na 574,5 milijona evrov. To je bilo v večji meri posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil sklenjen konec 2018. Deloma so se že poznala izplačila za dodatek za rizične razmere po kolektivni pogodbi za javni sektor in dodatek za nevarnost ter posebne obremenitve zaradi epidemije.

Za 15,2 odstotka na 331,5 milijona evrov so se zvišali tudi izdatki za blago in storitev. Glavnina povišanja se nanaša na izdatke za tekoče vzdrževanje, ki so šli navzgor za 26,7 odstotka.

V okviru tekočih transferov so se subvencije v prvih petih mesecih letos zvišale za 83,9 odstotka na 387,2 milijona evrov. Subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom so nanesle 371,2 milijona evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 729,1 milijona evrov, kar predstavlja 17,8-odstotno rast. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo medletno namenjenih 17,8 odstotka več sredstev, skupaj 729,1 milijona evrov.

Drugi tekoči domači transferi so bili v obdobju januar-maj glede na enako obdobje lani višji za 33,6 odstotka. Glavnina povečanja izhaja z naslova višjih obveznosti za stroške dela, kar je posledica drugega dela zvišanja plač v javnem sektorju.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 746 milijonov evrov, kar je 68,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Večina sredstev je šla v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Proračun je izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, namenil 94,4 milijona evrov ali 40,4 milijona evrov. Za zaščitna sredstva in opremo v okviru obvladovanja epidemije je bilo do konca maja namenjenih 33,3 milijona evrov.

Pri plačilih obresti so se medtem nadaljevala ugodna gibanja. Zanje je država v petih mesecih namenila 487,3 milijona evrov, kar je 6,3 odstotka manj kot v enakem obdobju 2019.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne (poleg državnega proračuna še zdravstvena, pokojninska in občinske blagajne), je v petih mesecih zabeležila približno 7,12 milijarde evrov prihodkov in okoli 8,51 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj širših javnih financ je tako dosegel skoraj 1,39 milijarde evrov.

Loading...