Opozicija kritična do koronskega rebalansa: "Zelo lahko se je zadolževati, toda kako bomo to sanirali?"

Proračun za leto 2020 je DZ sprejel novembra lani in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot pa jih je začrtala epidemija covida-19. "Ker proračun za leto 2020 ni odražal razmer, v katerih danes živimo, je nujno treba narediti popravek proračuna," je uvodoma pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.

Spomnil je, da je vlada ob nastopu mandata sredi marca takoj sprejela ustrezne ukrepe zaradi tedaj razglašene epidemije. S tem so zagotovili zdravstveno varstvo za ljudi ter blažili posledice epidemije, tako pri prebivalstvu kot gospodarstvu, je dejal. Rezultati teh ukrepov so vidni tako na gospodarskem področju kot pri prebivalstvu, je dodal.

Letošnji odhodki državnega proračuna so s predlaganim rebalansom načrtovani bistveno višje, namesto 10,36 milijarde evrov bodo znašali 13,39 milijarde evrov. Od tega je za blažitev posledic epidemije predvidenih 3,1 milijarde evrov, ob čemer je Šircelj pojasnil, da so se transferji posameznikom in gospodarstvu letos povečali za 32 odstotkov, za več kot petino so porasli tudi drugi transferji, predvsem socialni.

Po drugi strani so se proračunski prihodki zmanjšali, še posebej v obdobju od marca do junija. Upad prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb je minister ocenil na skoraj eno tretjino, od dohodnine za 16 odstotkov, od davka na dodano vrednost pa za 11 odstotkov. V celem letu 2020 vlada po novem namesto 10,77 milijarde evrov pričakuje le še 9,19 milijarde evrov proračunskih prihodkov.

Državni proračun tako ob koncu leta ne bo izkazoval presežka, pač pa primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov. Šircelj je ob tem dejal, da je rebalans pripravljen na realnih osnovah glede na razmere, v katerih živimo.

"To je nova realnost, v kateri mora vlada ravnati tako, da zagotovi nemoteno delovanje gospodarstva in ustrezen standard ljudi," je poudaril. Dokler ne bomo dobili zdravila ali cepiva, bodo tveganja zaradi epidemije ostala, zato je z rebalansom predvidena tudi večja proračunska rezerva.

V opoziciji takšnim načrtom odrekajo podporo. "V LMŠ imamo zadržke. Pogrešamo več transparentnosti, vladni ukrepi še zdaleč niso tako uspešni, kot jih želi predstaviti sama," je dejala poslanka te stranke Andreja Zabret. Da država gospodarstvu in prebivalstvu pomaga, se ji zdi prav, vendar stroški zaradi epidemije iz obravnavanega dokumenta po njenih besedah niso razvidni.

Zabretova je soglašala tudi z možnostjo, da državna blagajna začasno odstopa od spoštovanja fiskalnega pravila, ki ji na dolgi rok nalaga izravnane prihodke in odhodke. "A dolg nastaja in odplačati ga bomo morali v naslednjih letih," je opozorila.

Na visoko zadolžitev države je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). "Zelo lahko se je zadolževati, toda kako bomo to sanirali?," je vprašal. Konkretno pa je o obravnavanem dokumentu dejal, da v njem pogreša razvojno naravnanost - še tisto, kar je je bilo v proračunu, je vlada zdaj črtala.

Jani Prednik (SD) je opozoril na številna področja, kjer se sredstva zmanjšujejo. Največ se jemlje kulturi, zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost, raziskave in razvoj, pa za digitalizacijo, investicije v železnice in športno infrastrukturo ter sredstva za spodbujanje zaposlovanja in kreiranje novih delovnih mest, je naštel. "Eno govorite, drugo pa izkazujejo številke v rebalansu," je bil kritičen.

Šircelj je sicer pojasnil, da vlada nikomur ničesar ne jemlje, pač pa je denar na teh postavkah ostal neporabljen, ker zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti določenih projektov. Enako so povedali predstavniki posameznih ministrstev. Na ministrstvu za obrambo denimo zaradi ukrepov ob epidemiji niso izvedli vseh predvidenih vojaških usposabljanj.

Luka Mesec (Levica) s temi pojasnili ni bil zadovoljen. "Težko sprejmem nižanje sredstev za kulturo ali pa za znanost," je dejal. Kritičen je bil do pritrjevanja koalicijskih poslancev povečanju proračunskih odhodkov. "Porabo sredstev jemljemo zelo z lahkoto," je dejal.

Marko Pogačnik (SDS) je tako kot Šircelj opomnil, da so višji odhodki posledica ukrepov zaradi epidemije. "Prvič v zgodovini so bili ukrepi sprejeti za ljudi, večinoma za ohranitev delovnih mest, za ohranitev gospodarstva," je dejal. Obravnavani rebalans je torej najbolj socialno usmerjen, odkar imamo državo Slovenijo, je dejal.

Tudi Monika Gregorčič (SMC) je spomnila, da je rebalans nastal v izjemnih okoliščinah, ki zahtevajo izreden pristop. Več bodo dobila ministrstva za delo, za zdravje in za šolstvo, pa tudi ministrstvi za gospodarstvo in infrastrukturo, vse s ciljem, da se sanirajo posledice krize, je dejala.

Opozorila je, da pa "državni proračun ni vreča brez dna, zato so nekateri resorji kljub sprostitvi fiskalnega pravila utrpeli nekaj minusa". Tako se je lahko oblikovala nekaj večja proračunska rezerva do konca leta, saj so razmere v zvezi z virusom nepredvidljive, je pojasnila.

Opozicijske poslanske skupine so k predlogu rebalansa vložile 60 dopolnil, od katerih odbor ni podprl nobenega. V nadaljevanju seje je skoraj brez razprave za sprejem pripravil še predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, s katero se med drugim zvišuje potrebna zadolžitev države v tem letu.

DZ bo rebalans skupaj z novelo zakona obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.