Koronska luknja v državnem proračunu: kar 1,9 milijarde evrov primanjkljaja

Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, smo v enakem obdobju lani beležili presežek v višini 219,7 milijona evrov. Letos še večje negativne učinke, ki se že kažejo v zastoju gospodarske aktivnosti in sprejetju podpornih ukrepov za reševanje gospodarske in zdravstvene krize pričakujejo ob objavi podatkov v prihodnjih mesecih.

V polletju so med odhodki najbolj zrasli odhodki za plače, blago in storitve, socialni in drugi tekoči transferji. Prihodki proračuna pa so se znižali predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov, in sicer zaradi hitrega izpada davčnih prihodkov zaradi omejevalnih zakonskih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Na drugi strani so bili nedavčni prihodki višji za 17,6 odstotka, predvsem zaradi dodatnega zadolževanja.

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so dosegli 3,543 milijarde evrov in bili za 18 odstotkov nižji kot v polletju lani. Dohodnina je znašala 623,6 milijona evrov, kar je 14,4 odstotka manj. Upad je v manjši meri posledica razbremenitve dohodkov iz dela in v večji meri posledica ukrepov vlade, ki je davčne zavezance v času trajanja krize oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.

Davek od dohodka pravnih oseb se je znižal za 45,7 odstotka na 301,7 milijona evrov. Upad je pripisati neobračunanim in neplačanim akontacijam tega davka kot posledica uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic. Ob tem je finančna uprava vsa dodatna vplačila iz tega naslova, ki so jih pravne osebe plačale, knjižila med druge davke. Podjetjem se je rok za oddajo obračunov podaljšal do konca maja, zato v aprilu, maju in juniju ni prišlo do poračuna za lani.

Davek na dodano vrednost (DDV) se je znižal za 17,2 odstotka na 1,513 milijarde evrov. Nekatera podjetja so zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV, kar je privedlo do nekoliko nižje realizacije teh prihodkov.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so bili nižji za 16,7 odstotka in so znašali 607 milijonov evrov. Prihodki od trošarin od energentov in električne energije so bili nižji za 96,9 milijona evrov. Nekateri davčni zavezanci so zaprosili za obročno odplačevanje obveznosti. Zaradi omejevalnih ukrepov se je znižala tudi potrošnja pogonskih goriv.

Na strani odhodkov so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov povišale za 8,6 odstotka na 735,3 milijona evrov. To je v večji meri posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju. Deloma pa so se poznala tudi že izplačila za dodatka za rizične razmere ter za nevarnost in posebne obremenitve dela zaradi epidemije.

Izdatki za blago in storitve so se povečali za 6,3 odstotka na 370 milijonov evrov. Glavnina povišanja se je nanašala na izdatke za tekoče vzdrževanje. Na stroške zadolževanja in upravljanja s finančnim premoženjem je odpadlo 8,8 milijona evrov. Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 492,9 milijona evrov in so bili za 5,8 odstotka nižji. To je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.

Subvencije so bile višje za 239 odstotkov in so znašale 858,5 milijona evrov. Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom so dosegle 838,3 milijona evrov in so bile višje za 610,6 milijona evrov. Od teh je bilo 444,4 milijona evrov namenjenih za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene na čakanju in tiste, ki so med epidemijo delali, ter 160,8 milijona evrov kot ukrep povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 917,8 milijona evrov ali 23,7 odstotka več. Za 10,3 odstotka na 313 milijonov evrov so se povečali družinski prejemki in starševska nadomestila, za 68,3 odstotka na 330,5 milijona evrov pa transferji za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim z mesečnim temeljnim dohodkom in solidarnostnim dodatkom študentom.

Drugi tekoči domači transferji so bili višji za 34,8 odstotka. Transferji javnim zavodom so znašali 1,123 milijarde evrov in bili višji za 14,2 odstotka. Glavnina je izhajala iz višje obveznosti za stroške dela in izplačil dodatka za nevarnost in posebne obremenitve dela. V sklade socialnega zavarovanja je proračun prispeval 893,2 milijona evrov, kar je 69,5 odstotka več. Od tega največ v blagajno zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), in sicer 803,1 milijona evrov ali 81,8 odstotka več. Za blaženje učinkov epidemije je bilo namenjenih 66,5 milijona evrov upokojencem v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka.

Večji del povišanja iz naslova dodatnega transferja v Zpiz se je nanašal na ukrep države pri prevzemu plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcem, za tiste zaposlene, ki so delali, saj bodo ti prispevki za čas trajanja epidemije v celoti kriti s strani državnega proračuna. Prav tako so je drugim izvajalcem javnih služb namenilo 125,5 milijona evrov ali 63,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Za zaščitna sredstva in opremo je bilo namenjenih 57,3 milijona evrov.

Za izplačila investicijskih odhodkov in transferjev je bilo namenjenih 250,5 milijona evrov ali 8,8 odstotka manj. Nižji so bili tudi investicijski transferji proračunskim uporabnikom, predvsem občinam. Vplačila v proračun EU so znašala 288,7 milijona evrov in so bila nižja za 4,9 odstotka.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih šestih mesecih zabeležila približno 8,743 milijarde evrov prihodkov in 10,728 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so se v primerjalnem obdobju nižali za 7,6 odstotka, odhodki pa so bili višji za 16,7 odstotka.