Mojmir Mrak o dogovoru v Bruslju: Denarja bo veliko in treba ga bo vsaj v delu hitro počrpati

Po maratonskih pogajanjih voditeljev držav in vlad EU dogovorjeni sveženj vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, po vladnih ocenah ostaja tudi neto prejemnica sredstev EU.

Mrak je za Slovenijo izpostavil dva vidika. Prvi je strateški. Slovenija je kot malo in odprto gospodarstvo po njegovih besedah življenjsko zainteresirana za dobro delovanje EU. Tovrstni dogovor daje okvir za nadaljevanje solidnega delovanja unije. Če dogovora ne bi bilo, bi se lahko zelo hitro pojavile težave, tudi pri dostopu do finančnih sredstev, je ocenil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.

Finančno gledano pa je treba doseženo, tako Mrak, gledati v kontekstu precej neugodnega izhodiščnega položaja, ki ga je Slovenija pred nekaj več kot dvema letoma imela na začetku proračunskega procesa ob prvotnem predlogu Evropske komisije za večletni proračun EU 2021-2027. V njem je bilo že v splošnem predvideno manj sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko, drug specifičen problem za Slovenijo pa je bil predvideni močan upad kohezijskih sredstev za Zahodno Slovenijo, ki je v zadnjih letih presegla povprečje razvitosti EU.

Sloveniji se je tako napovedovalo bistveno manj sredstev kot v večletnem obdobju 2014-2020. S tem zadnjim krogom pogajanj pa si je zagotovila dodatnih 350 milijonov evrov za Zahodno Slovenijo, kar bo padec ublažilo. Nekaj dodatnih sredstev si je izpogajala tudi za razvoj podeželja.

"Dogovor je za Slovenijo dober, zdaj pa se vse seli na domače polje, da bomo sredstva, ki bodo na razpolago, izkoristili za pametne stvari," je bil jasen Mrak. Kot dobro ocenjuje, da se bo vlada postopkov po napovedih lotila takoj, in upa, da so ministrstva programe in projekte pripravljala že do zdaj. "Denarja bo veliko in treba ga bo vsaj v delu hitro počrpati, zato je prav, da je ves proces koordiniran na najvišji ravni," je še ocenil. "To je verjetno ena zadnjih priložnosti za Slovenijo za pridobitev večjih zneskov iz proračuna EU," je dodal.

S stališča celotne EU pa gre pri doseženem kompromisu po Mrakovem mnenju gotovo za dogovor, ki je v nekaterih vidikih zgodovinski. Kot prvo je finančno bistveno večji od dosedanjih dogovorov o večletnih finančnih okvirjih EU, saj je po obsegu praktično podvojen.

Obenem pa vključuje nekatere povsem nove finančne instrumente, med katerimi je izpostavil zadolževanje EU kot celote za 750-milijardni sklad za okrevanje, kar je nekakšna alternativa za nedavno zamisel o koronskih obveznicah oz. idejo o evrskih obveznicah iz časa dolžniške krize v območju skupne valute pred leti. "Gre preprosto za obveznice s skupnim jamstvom EU. V tem smislu gre za nekaj novega," je pojasnil.

Dogovor sicer ni brez težav in slabosti, kar se je videlo v skoraj petih dneh napornih pogajanj v Bruslju, je povzel Mrak. Gre za prvi dogovor brez Velike Britanije in v tem kontekstu so se nekatere države, ki so se v preteklih pogajanjih skrivale za Veliko Britanijo, morale bolj izpostaviti. Govora je o t. i. varčni četverici, kjer sta pomembno vlogo ob Danski in Švedski odigrali predvsem Nizozemska in Avstrija.

Izpostavil je veliko mero izsiljevanja na strani varčne četverice. Predvidena vrednost nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje je tako glede na prvotni predlog Evropske komisije upadla s 500 na 390 milijard evrov. To je spremljala tudi razprava o rabatih za neto plačnice. Marsikdo, tudi on sam, si je po Mrakovih besedah želel, da bi odhod Velike Britanije iz EU pomenil konec teh povračil. A s pogajanji so se rabati še bolj učvrstili, je ugotavljal.

Kot zelo bistveno spremembo pa Mrak vidi to, da je bila v skupini javnofinančno strogih članic v preteklosti tudi Nemčija kot največja neto plačnica v EU, zdaj pa je s tem, ko je skupaj s Francijo vzpostavila podlago za končni dogovor, naredila strateški korak v spremembi svojih stališč.

Po Mrakovem mnenju je gospodarsko najmočnejša evropska država prišla do zaključka, da bodo članice unije brez učinkovitega finančnega orodja za pomoč državam, nesorazmerno prizadetim zaradi pandemije, iz krize izšle v zelo različni gospodarski in družbeni kondiciji.

"Zato je ta instrument ključen, da se vzpostavi vsaj delna solidarnost pri izstopanju iz krize, in Nemčija je spoznala, da lahko v primeru odsotnosti tega pride do resnih težav pri delovanju notranjega trga EU, to pa pod vprašaj postavlja tudi usodo unije kot celote," je navedel.