Katerim pravicam sta se predsednik Borut Pahor in njegova partnerka odrekla

Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg osnovne plače, ki znaša 5419,54 evrov bruto, je v skladu z zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil, za te pravice pa se uporabljajo določbe zakona o poslancih.

Tako ima med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano in letni dopust, nadomestila za ločeno življenje ter povračila stroškov za službena potovanja. Enako kot poslanci ima predsednik republike pravico do 40 dni letnega dopusta.

Borut Pahor, ki funkcijo predsednika republike opravlja zadnje desetletje, se že od začetka prvega mandata odpoveduje izplačilu dnevnic za službene poti, so za STA potrdili v predsednikovem uradu.

Ob začetku mandata se je prav tako odrekel uporabi protokolarnega objekta Brunarica z namenom racionalnejše porabe sredstev za delovanje urada. Vlada je tako 15. januarja 2013 s sklepom za upravljavca Brunarice določila javni gospodarski zavod protokolarne storitve. "Zgolj stroški vzdrževanja, brez upoštevanja nujnih obnovitvenih del, bi znašali letno okvirno med 5000 in 7000 evrov," so navedli v predsednikovem uradu.

Predsednik republike v Sloveniji sicer svoje delo opravlja v predsedniški palači, nima pa posebne rezidence, v kateri bi živel.

Tanja Pečar, zunajzakonska partnerka predsednika republike Boruta Pahorja, pa se je z izjavo odpovedala vsem proračunskim izdatkom, ki ji po zakonu pripadajo. To so pravica do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15 odstotkov plače predsednika republike in pravica do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. Za ta čas bi namreč imela pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejela za delo na svojem delovnem mestu.

Lahko pa bi Pečarjeva uveljavljala tudi pravico prekinitve delovnega razmerja, in bi v tem času imela pravico do mesečnega prejemka v višini 20 odstotkov plače predsednika republike, česar prav tako ni storila.

Proračun urada predsednika republike nekaj več kot tri milijone evrov letno

Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike. Nadzor nad uporabo sredstev opravlja računsko sodišče.

Letos je za delovanje urada predsednika republike iz državnega proračuna namenjenih 3.146.591,87 evra.

Urad predsednika republike trenutno razpolaga s štirimi vozili. Prevoze predsednika republike sicer opravlja policija s svojimi vozili, razen v primerih uporabe kombija, ki je v lasti urada. Policija predsednika ter objekte, ki jih uporablja, tudi varuje 24 ur na dan. Predsednik republike je varovan po drugi najvišji stopnji, medtem ko je najvišja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji.

Število zaposlenih v uradu predsednika določa kadrovski načrt. Trenutno veljavni omogoča 43 zaposlitev. Na uradu je trenutno zaposlenih šest poklicnih funkcionarjev ter 32 javnih uslužbencev; trije svetovalci predsednika svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

Po prenehanju funkcije leto dni pisarna in nadomestilo plače

Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.

Po prenehanju mandata ima bivši predsednik leto dni na voljo pisarniški prostor, svetovalca, administrativnega delavca ter službeno vozilo z voznikom. Prav tako ima v tem času pravico do policijskega varovanja.

Poleg tega ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, tudi pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Ta pravica se lahko podaljšala še največ za eno leto, če nekdanji predsednik v tem času izpolni pogoje za upokojitev.