Minister: Za ukrepe za omilitev draginje v letu 2023 rezerviranih 1,2 milijarde evrov

Boštjančič je na današnji izredni seji DZ dejal, da je vlada predloga proračunov za prihodnji dve leti pripravljala v zelo negotovih razmerah, v veliki meri pogojenih s posledicami vojne v Ukrajini, hkrati pa še vedno ne zaključene krize, vezane na epidemijo covida-19.

V njih se tako prepletajo ukrepi za blažitev posledic covid in energetske krize, minister je napovedal tudi izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami. Slednje dajejo proračunskim dokumentom razvojno naravnanost.

Za leto 2023 je za investicije in investicijske transferje načrtovanih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, kar je največ do zdaj, je povedal. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov, kar je predvsem posledica zaključka večletnega finančnega okvira 2014-2020 z letom 2023. Takrat bodo projekti v večji meri podprti s sredstvi sklada iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz novega finančnega okvira 2021-2027.

Boštjančič je naštel širok nabor področij, kamor bodo usmerjene investicije. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti, nadaljevale se bodo investicije na področju varstva okolja. Vlada bo spodbujala tudi velike investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost, med drugim je omenil še vlaganja v digitalizacijo, vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstvo ...

"Zdravstvo je eno od prednostnih področij te vlade," je dejal. Da bo mogoče financirati ukrepe, povezane z omilitvijo draginje, pa je vlada v proračunu za leto 2023 rezervirala 1,2 milijarde evrov. Teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega, kot za ukrepe, ki jih bo z interventnimi zakoni sprejel DZ, je poudaril.

Za leto 2023 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 13 odstotkov na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj, ki naj bi se letos ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov, se bo tako prihodnje leto povzpel na 3,3 milijarde evrov in se leto pozneje znižal na 1,7 milijarde evrov. Ob tem je Boštjančič povedal, da prejšnja vlada v letos spomladi potrjeni dohodninski reformi ni sprejela nobenih dodatnih ukrepov oziroma davkov, s katerimi bi zapolnila izpad prihodkov. Zato aktualna vlada predlaga nove spremembe dohodninske zakonodaje. "S tem bomo že v letu 2023 zaustavili javnofinančni izpad prihodkov z namenom zagotovitve javnofinančne stabilnosti," je poudaril.

S predstavitvijo proračunskih dokumentov se je ta točka današnje izredne seje DZ končala, saj vsebinske razprave na njej poslovnik ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te so sklicane v času od 11. do 20. oktobra.