šarec-marjan 9 Svet24.si

Šarec o intervjuju z ruskim vohunom: "Tudi vi ste...

profimedia-0867279129 Svet24.si

Kadirov naj bi 2 od svojih 12 otrok zaplodil ...

euro-2024 Necenzurirano

Kaj obleči za München ali katera je nacionalna ...

1717753308-dsc04923-1717753281864 Reporter.si

Lojze Peterle spet kritiziral vodstvo Nove ...

slovenija, danska, evropsko-prvenstvo Ekipa24.si

Kakšen drugi polčas! Po zaostanku z 0:1 so se ...

PodZvezdami_MajaKeuc_15_06_24_FotoAnaRojcPhoto-42 Odkrito.si

Kakšno presenečenje! Znani so jo podprli, pa ...

ilicic kurtic Ekipa24.si

Danci so znoreli! Pogačar Sloveniji na velikem ...

Slovenija

DZ potrdil rebalans proračuna: tako bo vlada našla dodaten denar za upokojence

Deli na:
DZ potrdil rebalans proračuna: tako bo vlada našla dodaten denar za upokojence

DZ je včeraj sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zmanjšujejo za več kot pol milijarde evrov, a še vedno ostajajo najvišji doslej. Nekaj nižji od doslej načrtovanih bodo letos tudi prihodki, primanjkljaj pa se bo znižal pod tri milijarde evrov. Poslanci so v proračunu zagotovili tudi več sredstev za upokojence.

Z rebalansom se odhodki proračuna zmanjšujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa se po novem pričakuje 13,1 milijarde evrov oz. 233 milijonov evrov manj kot doslej. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja.

Rebalans je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova, je v sredo poslancem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da se skupni kadrovski načrt ni povečal, saj so le prerazporedili 600 javnih uslužbencev.

Po besedah premierja Roberta Goloba rebalans potrjuje optimizem, ki si ga je upal izraziti lani jeseni ob sprejemanju letošnjega proračuna. "Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana - primanjkljaj se zmanjšuje na samo 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda," je dejal.

Znižanje načrtovanih odhodkov omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki na podlagi izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Obseg izdatkov za investicije medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU sredstvi.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so bili v sredini razpravi do rebalansa kritični. Očitali so mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjali na visok primanjkljaj ter pozivali k ugodnejši davčni politiki.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da načrtovani odhodki kljub znižanju še vedno ostajajo rekordno visoki. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.

Jernej Vrtovec (NSi) je pozval predvsem k ustvarjanju pogojev za izboljšanje gospodarske klime. Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu zdijo bolj pomembni nagrajevanje najbolj ustvarjalnih, hitrejši postopki, nizki davki ter stabilnost regulatornega okvira.


Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Namreč gospodarska klima ni rožnata. Prihaja do ohlajanja, do upada naročil, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost zaradi previsokih cen energije," je dejal Franc Rosec (SDS).

Zvonko Černač (SDS) je menil, da bi morali iti z rebalansom načrtovani ukrepi v smeri zmanjšanja inflacijskih pričakovanj in znižanja obremenitev ljudi, a je ravno obratno. "Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj," je opozoril.

Boštjančič je vse, ki so zahtevali razbremenitev plač, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. "Katere socialne prispevke naj se zmanjša in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano," je dejal. Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica v rebalansu vidijo ustrezen odziv na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda).

Poslanski skupini SDS in NSi sta z 12 vloženimi dopolnili poskusili znotraj proračunske porabe prerazporediti nekaj več kot 188 milijonov evrov sredstev, vendar nobeno ni bilo deležno zadostne podpore.

So pa poslanci na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica kljub postopkovnim zapletom, glasnim opozorilom opozicije o poslovniški nedopustnosti dopolnila in številnim postopkovnim predlogom v novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 dodatno zapisali izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v letošnjem decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. S tem naj bi upokojenci lažje prebrodili obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin v začetku leta 2024.

Novela zakona o izvrševanju proračunov sicer prinaša manjše spremembe, med drugim se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.

V SDS so med drugim želeli za nekaj več kot deset odstotkov zvišati tudi povprečnino za občine. Toda dopolnilo ni bilo sprejeto, tako da ostaja pri 700 evrih na prebivalca.