Na intelektualni levici z Levico niso zadovoljni – ne glede na blagohotno razumevanje za njen položaj v »iztirjenem neoliberalnem svetu«. Tudi ona pasivno asistira vsemu, proti čemur se je zaklinjala. Politični analitik Gorazd Kovačič je skrenitev stranke v liberalizem opazil že pred volitvami, ko se je skupaj z vrsto konkurentk šla zgolj liberalno kritiko janšizma, lahko pa bi in bi morala razviti levičarsko kritiko in se s tem vzpostaviti razliko do drugih.
Kovačič si frugače od kakega Bogdana Biščaka domišlja, da bi lahko bila Levica alternativa tudi »neoliberalni postpolitiki« nasprotnikov janšizma. Tako pa se razočaranim »levosredinskim« volivcem Mesec zdi vse bolj kot še eden v nizu novih obrazov.
Če in ko bo Luka Mesec po tem mandatu odšel iz politike, bo to slovo še enega novega in še vedno mladega obraza.
Levica je del vladne operative, ta pa se lahko obrača le v bolj »liberalno« smer, kamor je nagnjen tudi državni aparat. Zdaj ga upravljajo, čeprav bi pred desetimi leti na glavo obrnili svet v smer pravičnosti po njihovih predstavah. Po logiki tega sveta je državni aparat posrkal njihove alternativne socialistične politike.
Sicer pa ima Levica le pet poslancev, in nič ne pomaga, če vedo, da v zadnji instanci odločajo ekonomska baza in razredni boji. Levi in levoliberalni volivci se pač nič ne naučijo, se pritožujejo radikalni kritiki vsega obstoječega, zato na lepotnem tekmovanju vedno znova glasujejo za nov obraz z nikakršnim programom in ozkim kadrovskim bazenom. Slednje, mimogrede, velja tudi za Levico, saj si pri ekipiranju pomagajo s sorodniki.
Strah, da bo pričakovan zaton Gibanja Svoboda za seboj potegnil tudi Levico, bo le še okrepil njihovo vztrajanje pri proračunsko razsipnih levih politikah. (Kar ne pomeni, da tudi desne na znajo biti razsipne.) Ker denarja ni na pretek, se bodo zatekli v identitetne politike, ki jih, kar je že pokazala, dobro obvlada, ministrica za kulturo Asta Vrečko. A stranka drvi – morda ne proti prepadu, proti izhodu pa gotovo.
Če in ko bo Luka Mesec po tem mandatu odšel iz politike, bo to slovo še enega novega in še vedno mladega obraza. Z njim vred bi hitreje potonila tudi stranka. Še eni od mnogih bodo v zgodovini, ki so ljudem ponujali vse najboljše, a jim žal neuko ljudstvo ni sledilo.
