Golob je tako v nastopu pred poslanci spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.
Zato je vlada v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.
Čisto možno je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. "Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je dejal premier.
S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov ali približno štiri odstotke na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, kar je približno milijardo evrov oziroma okoli devet odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižji. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun," je ugotavljal predsednik vlade.
Predlagani rebalans je sicer Golob označil z besedami tehnični popravek, aktualizacija tekočega proračuna in skupni proračun prejšnje in nove vlade, saj je do prenosa oblasti prišlo na polovici leta. Polletji sta sicer po njegovih navedbah zelo različni. Prvo je zaznamoval izrazito povečan priliv davčnih prihodkov iz domače potrošnje, v drugi polovici leta pa se bodo obveznosti, sprejete v prvi polovici leta, in tiste, ki bodo uveljavljene jeseni, izdatno povečale.
V proračunski rezervi je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo, je dejal premier. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, ostalo pa bo šlo za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.
Vlada skuša v predlaganem rebalansu zaokrožiti dve trenutni krizi. Ena je epidemija covida-19 in s tem povezani ukrepi. Velik del teh ukrepov je bilo prisotnih v prvi polovici leta, z nekaj rezerve jih vlada pričakuje tudi v prihajajoči jeseni in zimi. Po drugi strani je zdaj tu energetska kriza, ki se je, tako Golob, nakazovala že v 2021, z rusko agresijo na Ukrajino pa je eskalirala v najhujšo tovrstno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.
Tretji dejavnik pa je po besedah predsednika vlade ta, da je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ter zaključevanja izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 letos in v 2023 načrtovano zelo veliko investicij. V rebalansu je njihova raven pri nekaj manj kot dveh milijardah evrov.
Čeprav obstajajo različni pogledi, ali bo Sloveniji letos uspelo vse te investicije izvesti, je dolžnost vlade po Golobovih pojasnilih ta, da jih načrtuje v višini, kot so bile obveznosti zanje prevzete. Konec leta bo pokazal, ali smo bili pri izvedbi tako zelo ambicioznih načrtov res uspešni in ali je absorbcijska sposobnost vseh akterjev dejansko tako velika, je pripomnil.
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je predlagani rebalans podrobneje predstavil, je medtem ponovil že večkrat pojasnjene razloge zanj. Med temi je izpostavil predvsem dodatne obveznosti, sprejete po potrditvi veljavnega proračuna novembra lani. Rebalans tako po njegovih pojasnilih predstavlja prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, k niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta.
Največja rast odhodkov je po politikah predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolje in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje. Ob povečanih prihodkih in odhodkih se potrebna zadolžitev za potrebe izvajanja proračuna glede na veljavni proračun zmanjšuje za nekaj več kot milijardo evrov na okoli 4,5 milijarde.
Tudi po Boštjančičevih besedah vlada dopušča možnost, da celoten obseg porabe, ki izhaja iz rebalansa, ne bo uresničen v celoti. Ker pa je treba z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov upoštevati vse že prevzete obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, ni dopustno, da se na podlagi predvidevanj odhodki ne načrtujejo v zadostni višini, je dejal v luči kritik fiskalnega sveta o neracionalnem načrtovanju odhodkov.
