V času, ko se preteklost še vedno zbuja v novih delitvah, prihaja na slovenska platna film, ki ne izbira strani, temveč kliče k človečnosti.

Komisija za prikrita grobišča zavrača spreminjanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev samo zaradi političnega preigravanja, piše Jože Dežman.

Dr. Jože Dežman svojo knjigo Komunistični strah v gatah jemlje kot pobudo kolegom zgodovinarjem, da bi nekdo res napisal partijsko zgodovino v vsem njenem obsegu.

Natanko pred 20. leti se je v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše pisala zgodovina tranzicijske Slovenije. Teden dni nazaj so se na pogrebu Zdenka Roterja spet zbrali najtesnejši zaupniki Milana Kučana. Po Janši in Jankoviću zdaj še Golob na prangerju KPK: kakšne bodo politične posledice. To so teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkast teme obdelata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar ter odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Že poldrugo leto se Slovenija intenzivno ukvarja z reševanjem svetovnih problemov, posebej z vojno na Bližnjem vzhodu. Aktivnost naše države smo sprva pripisovali nestalnemu članstvu v Varnostnem svetu, kjer je slovenska diplomacija deželam globalnega juga med lobiranjem v zameno za podporo obljubljala, da bo njihov glas in da lahko računajo nanjo. Toda neobičajna angažiranost, s katero slovenska vlada pristopa k iskanju rešitve za vojno v Gazi, ima še eno ozadje, ki ni nujno humanitarno. Nekateri celo opozarjajo, da je slovensko obtoževanje Izraela za genocid nad Palestinci v jeziku nezavednega pravzaprav soočanje z občutkom krivde zaradi lastne travme, imenovane povojni poboji. Slovenska levica in celo nekateri liberalci so namreč glede tega še vedno v fazi zanikanja, zato se zdi njihov angažma v primeru Gaze ali celo Srebrenice dvoličen in spominja na svetopisemsko misel: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«

Spet smo tukaj, v spomin in opomin,« je bilo slišati uvodoma, nato pa je sledil preplet glasbe, poezije in nagovorov, prižiganja sveč in polaganja cvetja.

Slovenski evropski poslanci ob današnji potrditvi resolucije o povojnih pobojih v Sloveniji ostajajo na nasprotnih bregovih. Medtem ko so evropski poslanci iz vrst EPP izrazili zadovoljstvo nad sprejetjem, so evroposlanci iz levosredinskih skupin S&D, Renew in Zeleni sprejetje resolucije odločno obsodili.

Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pred tem so evropski poslanci s tesno večino zavrnili predlog politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) za preložitev glasovanja.

»Izvensodni poboji so zločin, ki pa so ga zagrešili posamezniki, ti bi za to morali prevzeti odgovornost,« absurdno trdi četverica levih evropskih poslancev iz Slovenije.

Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.

Zakaj Borut Pahor ni odlikoval Rudija Šeligo? Aleš Šeliga, sin pokojnega pisatelja in dramatika, je v intervjuju za Reporter spregovoril o srečanju med njegovim očetom in nadobudnim partijcem Pahorjem v 80. letih.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

Predsednica republike bi rada, da bi osemdesetletnico konca druge svetovne vojne zaznamovali tudi s pokopom v zadnjem obdobju najdenih posmrtnih ostankov žrtev druge svetovne vojne in revolucije, smo jo večkrat slišali.

V državnem svetu poteka posvet o delu komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po besedah državnega svetnika Rajka Fajta je komisija v preteklih 35 letih opravila veliko dela, mnoge naloge pa ostajajo odprte, terjajo nadaljnje delo in iskanje rešitev v skupnem dialogu države, lokalnih skupnosti, strokovne javnosti in civilne družbe.

Naj bo omogočen vstop javnosti v rov sv. Barbare in njihov grob dostojno urejen, se je ob obletnici vstopa v rov sv. Barbare v Hudi jami zavzel dr. Jože Dežman. Objavljamo njegov zapis.

Približuje se osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar si prizadeva, da bi do takrat dosegla dogovor o mestu pokopa 3450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. O tem sta na nedavnem srečanju govorila tudi predsednik Slovenske škofovske konferenc novomeški škof Andrej Saje in predsednik vlade Robert Golob.