Posmrtne ostanke 500 žrtev, shranjene so bile v kostnici na mariborskem pokopališču Dobrava, je pred dnevi prevzela hrvaška delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade in minister za branitelje. Po dolgih letih od podpisanega meddržavnega sporazuma je le steklo sodelovanje pri urejanju vprašanj pokopa hrvaških žrtev. Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je posmrtne ostanke ujetnikov enot NDH izkopala med letoma 2013 in 2017.

Prevzem je organiziralo obrambno ministrstvo oziroma direktorat za vojaško dediščino in sektor za vojne grobove in grobišča, sodelovalo pa je tudi zunanje ministrstvo. To pietetno dolžnost je torej opravila slovenska država oziroma vlada Roberta Goloba, poudarja dolgoletni predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

»Dolga kolona 17 mrtvaških vozil ni bila samo organiziran državni prevoz kosti. Bila je tiho pričevanje o času, ko je človek človeku prenehal biti človek. Ko so po koncu vojne, v dneh, ko bi moralo orožje utihniti, še vedno govorili maščevanje, strah in smrt,« je na spletu zapisal zaslužni profesor Šime Ivanjko, po rodu iz Zagorja.

Le nekaj dni prej so poslanci NSI, SLS, Fokusa, SDS in Demokratov v državni zbor vložili zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Z njim se dopolnjuje in pomembno širi zakon, sprejet v času vlade Mira Cerarja – zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Zanj je zaslužna Nova Slovenija (v sodelovanju z omenjeno vladno komisijo), saj ji je zanj uspelo dobiti podporo takrat vladajoče levosredinske stranke SMC. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da zakona SDS ni podprla.

Zakon, ki je segel prek političnih polov, je omogočil tudi ekshumacijo 3450 žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico, največjega morišča in grobišča slovenskih domobrancev.

Vse od takrat ostajajo nepokopane (posmrtni ostanki so v škofjeloški kostnici), ker ljubljanski župan zavrača pokop na Žalah. Že kdo iz lastnega tabora in najvišjega položaja v državi ga je zaman skušal prepričati, naj si premisli, saj pri Žalah kot pokopnem mestu vztrajajo svojci žrtev in organizacije, ki jih predstavljajo.

Županovega ignoriranja javnega interesa države je dovolj. Že prejšnja vlada bi morala Jankovića zaobiti z zakonsko močjo. Prvo branje poslanskega zakona kaže, da si bo zanj le treba vzeti nekaj časa in razčistiti marsikakšno nedodelano fineso.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.