"Ne vem, ali lahko naredimo referendum o tem samo v Ljubljani, ker gre za državni zakon," je dejal na današnji novinarski konferenci. "Ne znam pa si predstavljati, kako bi lahko nekdo izven Ljubljane odločal o tem, kaj delamo v Ljubljani," je dodal.

Kot je pojasnil, je mesto zaključilo en projekt širitve Žal, ki ga namerava nadaljevati. Prostorsko stisko pa ima ob tem še na pokopališčih Štepanjsko naselje, Stožice in predvsem Šentvid.

Država je že z zakonom opredelila prostor za prekop ostankov žrtev povojnih pobojev v Teharjah, je poudaril. "To, da bi v mesto heroj prenesli kosti tisti, ki so bili na strani fašizma in nacizma, je za moj okus nesprejemljivo," je dejal. Nesprejemljivo se mu zdi tudi politiziranje te tematike.

V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sredi maja v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale.