V DS o pokopu žrtev, ki jim je "titoizem" priznal pravico do groba in spomina

Predsednik komisije DS za državno ureditev Fajt je kot pomemben dosežek pri reševanju prikritih grobišč izpostavil vzpostavitev sektorja za vojne grobove in grobišča pri ministrstvu za obrambo, saj se prvič vzpostavlja celovit register vojnih grobov. A spomenik vsem žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov po njegovih besedah še vedno nima posvetila.

"Eden od ciljev posveta je spodbuditi odgovorne, da se to dejanje končno uresniči. Zahteven projekt je tudi oblikovanje grobnice s spomenikom za nepokopane mrtve," je še dodal Fajt.

Udeležence posveta je po videu nagovoril tudi predsednik DS Marko Lotrič. Meni, da je zdaj čas, da se opravi pregled, preveri, kaj je bilo v teh letih doseženega, in ugotovi, kateri izzivi nas še čakajo. "Reševanje vprašanj prikritih grobišč in vseh vojnih grobov ter ureditev obeležij je ključen pokazatelj zrelosti in odgovornosti naše družbe," je poudaril.

Sledila so predavanja. Tako je med drugim predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman v prispevku Slovenija - vojni grobovi, grobišča in tranzicijska pravičnost delo komisije v obdobju od 1990-2025 povzel kot spravno. Opisal je delovanje komisije in med drugim poudaril, da je v registru vojnih grobišč okoli tisoč grobov, v katerih so pokopane žrtve, ki jim je "titoizem" priznal pravico do groba in spomina. V teh grobovih je po njegovih navedbah od več kot 50.000 takih žrtev pokopanih manj kot 20.000, in sicer okoli 13.000 znanih in 7000 neznanih. Meni, da pravica do groba in spomina velja za vse žrtve.

Upokojeni višji kriminalistični svetnik Pavel Jamnik je predstavil delo policije na področju preiskovanja povojnih zločinov. Poudaril je, da je bil decembra 1990 mejnik, ko je država začela prepoznavati ta dejanja kot povojne poboje. Leta 1994 prvič v policiji organizirana delovna skupina Sprava, ki je začela preiskovati povojne poboje, je dejal.

O prikritih grobiščih v demokratični Sloveniji in pravici do pokopa je govoril zgodovinar Mitja Ferenc. V nadaljevanju posveta bodo o omenjeni tematiki spregovorili med drugimi Matija Ogrin iz Nove slovenske zaveze na temo vezi med svojci, grobovi in identifikacijo žrtve, župnik in dekan dekanije Črnomelj Anton Gnidovec na temo spoštovanja mrtvih in Milan Sagadin iz komisije o vključevanju prikritih grobišč v slovensko spominsko krajino.