V Strunjanu, kjer ima svoj drugi dom, smo se z Jožetom Dežmanom pogovarjali o njegovih zadnjih odmevnih projektih: razstavi o raziskavi morišča brezna pod Macesnovo gorico, taisti razstavi v Evropskem parlamentu in šestem poročilu vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki bo izšel na izbrisani dan spomina na žrtve komunizma.

Cinizem Putinovih oboževalcev in podpornikov, ki jih v Sloveniji ni tako malo, je neverjeten. Smrt Alekseja Navalnega se jim ni zdela v ničemer sporna, ni jih vznemirilo niti ravnanje ruskega režima, ki Ljudmili Navalni več dni ni dovolil, da bi videla sinovo truplo. Če je kdo dvomil o resnični naravi kagebejevskega režima, ki ga pooseblja Vladimir Putin, je lahko zdaj prepričan, da imamo opravka s sadističnim sociopatom, obsedenim z nasprotnikom, celo potem ko je ta že umrl. Ali pa so ga umorili. Mar ni zdaj vseeno?

Pred petnajstimi leti, 3. marca 2009, je rudarska ekipa pod vodstvom Mehmedalije Alića na 71 delovni dan prebila še zadnjo, enajsto pregrado v Barbarinem rovu. V rovu in jašku opuščenega rudnika je našlo smrt 1416 žrtev. Zgodba mučnega iskanja mesta pokopa se žal ponavlja tudi pri pokopu 3450 po vojni pobitih domobrancev, vrženih v jamo Macesnova gorica v Kočevskem rogu.

»Spoštovana, na Sv. Urhu vas je Jankovič razglasil za svojo kandidatko. Ali boste, če boste predsednica RS, v zameno za njegovo podporo zagovarjali tudi politike, ki nas vodijo naravnost v sramotno zavrženo civilno religijo titoizma)?« je direktor Muzeja novejša zgodovine Jože Dežman v odprtem pismu vprašal predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar.

»Živimo v državi, v kateri ni zanesljivo, da najdete pravico, kjer se še zmeraj raje išče sovražnike kot prijatelje. Krute besede – a jih vendarle živimo.« S temi mislimi sem leta 1989 v televizijskem dnevniku sklenila feljton ob prvem novembru. In v treh desetletjih se ni veliko spremenilo.

Mineva 12 let od odkritja mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami in predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je ob tem spomnil na delo komisije in izpostavil problematičen odnos dela slovenske politike in javnosti do žrtev povojnih pobojev.

»Moja mladostna ljubezen je bila film,« pravi Demosov poslanec prvega demokratično izvoljenega parlamenta Anton Tomažič (1950). »Če me ne bi starši pregovorili, naj grem študirat pravo, bi šel po gimnaziji gotovo študirat režijo. V meni pa je vedno ostala želja po kreativnem umetniškem ustvarjanju. In zato sem se v svojih zrelih letih odločil, da pa le skušam priti v filmske vode in sem napisal scenarij ZLOM ter ga leta 1985 poslal tedaj največji (edini?) filmski hiši Viba film. Projekt – producenti so ga celo peljali predstavit k pisatelju Marjanu Rožancu, da bi pomagal »obdelati dialoge«, režiser bi bil Jože Pogačnik ¬– je bil po smrti Bojana Štiha ustavljen. Tomažiču umetniška žilica ne da miru, lani novembra je spisal scenarij za celovečerni igrani film o povojnih pobojih leta 1945 v Kočevskem rogu. Projektu je dal naslov Križev pot 1945.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je iz nekdanjega protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah izkopala posmrtne ostanke ljudi, ki jih je po drugi svetovni vojni brez sojenja pobila tedanja komunistična oblast.

"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.

Iz jame Jazovka na hrvaški gori Žumberak blizu meje s Slovenijo so v preteklih dneh izkopali posmrtne ostanke približno 800 žrtev množičnih pobojev med drugo svetovno vojno in po njej, danes poročajo hrvaški mediji. Terensko raziskavo in ekshumacijo je vodilo hrvaško ministrstvo za veterane.

Jamarji so v enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke najmanj 35 oseb, verjetno pa jih bodo izkopali še več deset. "Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu," je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Ko smo v ožjem krogu somišljenikov pred več kot letom dni razpravljali o neaktivnosti Republike Slovenije in njenih upravnih ter pravosodnih organov pri reševanju vprašanja prikritih grobišč, morišč in uveljavljanju pravice do pokopa vseh pomorjenih žrtev revolucije, je nastala pobuda za vključitev tega tematskega sklopa v okvir “univerzalnega periodičnega pregleda” za Slovenijo.

Letošnja obletna maša v Kočevskem rogu minulo soboto je potekala z manjšimi številom vernikov in vabljenih ob breznu pri Macesnovi gorici – prvič na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske.

Ob Roškem breznu pod Macesnovo gorico je potekala obletna spominska maša za žrtve množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša, mašo pa je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Zaradi pandemije novega koronavirusa letos ne bo množične spominske slovesnosti za hrvaške žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku. Ob 75. obletnici pa so včeraj tako tam kot na zagrebškem pokopališču Mirogoj položili vence. Maša se je odvila v katedrali v Sarajevu, spremljali pa so jo protesti.

Dr. Hubert Požarnik je soustvarjal Demokratično opozicijo Slovenije (Demos), ki nas je popeljala v demokratizacijo in osamosvojitev.

Na ostankih žrtev vrženih v jamo pod Macesnovo gorico leži še nekaj metrov nasutja, ki naj bi ga odstranili prihodnje leto in pričeli s prekopom žrtev. Ker se vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč spet spopada z oviranjem dela, se je obrnila na premiera Marjana Šarca. Kaj pričakuje od njega in koga naj zamenjajo?

Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB so danes sporočili, da ne morejo pojasnjevati zadev v zvezi s povojnimi poboji in prikritimi grobišči, saj nimajo teh podatkov. S tem so se odzvali na opozorilo članov pristojne vladne komisije, da od ZZB niso dobili nobenih podatkov o grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.

Da bi bil omogočen dostop do posmrtnih ostankov okoli 1.500 pomorjenih domobrancev vrženih v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je Komunala Kočevje s podizvajalci do zdaj iz jame odstranila že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. V globini okoli dvajset metrov so že naleteli na plast posmrtnih ostankov.

Od konca druge svetovne vojne letos mineva 74 let, od teh jih je 50 minevalo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča okrog 600 neurejenih grobišč po državi, je danes v pridigi za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.