V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu začenjajo odstranjevanje minirane kamnine z ostankov več kot 1500 po drugi svetovni vojni umorjenih ljudi, je sporočil predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

V nedeljo je v Rovtah Nova slovenska zaveza pripravila slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Tednik Mladina je v uvodniku odgovornega urednika, zaradi tega vrh slovenske cerkve obdolžila zlorabe vere, vernikov ter preživelih domobrancev in njihovih potomcev, da lahko še naprej zamegljuje zgodovinska dejstva.

Ivan Omahen je upokojen rudar in eden najbolj aktivnih članov Rudarskega, muzejskega in etnološkega društva Srečno Zagorje. Rudar je bil že njegov oče, ki je v času druge svetovne vojne sodeloval pri uspešnem partizanskem preboju iz nemškega obroča na Menini planini. Bil je mitraljezec. Zaradi tega so ga rudarski „kumarati“ klicali Major, tako kot kasneje tudi Ivana in njegovega pokojnega brata.

Po petnajstem juliju se bo začelo odstranjevanje naminirane kamenine, s čimer bo omogočen dostop do posmrtnih ostankov v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Posmrtni ostanki bodo iz jame iznešeni prihodnje leto.

Dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

V Kočevskem rogu je bila danes pri kapeli ob grobišču pod Krenom spominska in spravna slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo je pripravila župnija Kočevje. Somaševanje je vodil prelat Anton Slabe. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, pred njo pa je položil venec k obeležju pred breznom.

Zgodovinarka in publicistka Helena Jaklitsch se je rodila v Novem mestu v slovensko-kočevarski družini. Pred tremi leti je doktorirala na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je včeraj na Maclju, v Hudi jami in Pliberku položila cvetje in prižgala sveče za "nedolžne žrtve pripadnikov Jugoslovanske armade po koncu druge svetovne vojne", so sporočili iz urada hrvaške predsednice. Izpostavili so, da je šlo za "največji povojni zločin v Evropi po drugi svetovni vojni".

Študijski center za narodno spravo je predstavil delo vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in spletno stran Zakladnica spominov, ki prinaša pričevanja nekdanjih političnih zapornikov in njihovih svojcev. Skupno je bilo do sedaj do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, komisija pa ocenjuje, da je upravičencev trikrat več.

Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo letošnje maše na Libuškem polju pri Pliberku, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev. V krški škofiji na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da mašo "politično instrumentalizirajo".

Doživetje groze ob vstopu v grobišče v Hudi jami je zgodovinarja Mitjo Ferenca spremenilo. V intervjuju pripoveduje, kdo je rov vnovič zaprl in kdo je sprejel odločitev o tem zločinu.

Član Zgodovinskega društva Kidričevo Rajko Topolovec je opisal krvavo zgodovino svojega kraja po drugi svetovni vojni. Društvo je tudi letos organiziralo mašo za žrtve komunističnega režima, po vojni ubite v taborišču v Kidričevem.

Na Teharjah bo jutri ob 11. uri spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev, ki so bile zaprte v tamkajšnjem taborišču. Mašo bo daroval nekdanji celjski škof Stanislav Lipovšek, sledila pa bosta blagoslov novega križevega pota in kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza.

Zgodovinar dr. Jože Dežman je vajen marsičesa, a so ga vendarle osupnili nekateri odzivi na njegov intervju na TV Slovenija, saj iz njih sklepa, da žrtve titoističnega nasilja, ki so bile pravzaprav večinski del slovenskega življa, še vedno ne bi smele priti do besede.

Pismo zgodovinarjev Jožeta Pirjevca in Boža Repeta ter napovedjo protestnega zborovanja zoper zgodovinarja Jožeta Dežmana in novinarja Jožeta Možino (zaradi njunega intervjuja na nacionalni televiziji), objavljena na naši spletni strani, je danes komentiral Dežman. Vsem sodelujočim v tokratni kampanji za utišanje Dežmana in »likvidacijo« Možine predlaga, naj se spravijo z resnico in naj bodo vsaj enkrat za spoznanje manj predvidljivi in dolgočasni.

Predsednik zveze borcev Tit Turnšek je na nacionalki protestiral zaradi intervjuja, ki ga je s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom opravil novinar TV Slovenija Jože Možina .

»V gorenjski vasi so po vojni pokopali prvega komunista po maniri komunističnega ateističnega pokopa (KAP). Grobar je v gostilni komentiral, da so ga zagrebli kot medveda. Grobarja so zato aretirali in mu obrili brke.«

Raziskovalec in publicist Roman Leljak je v beograjskih arhivih našel dokumente o tem, kako je po koncu druge svetovne vojne prišlo do množičnega pokola v okolici Maribora.

Pristojne službe in izvajalci so v teh dneh zaključili urejanje vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami, vseh 1416 najdenih žrtev pa pokopali v Spominski park Dobrava pri Mariboru.

Na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi bo popoldne potekal pokop 150 žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v dveh breznih pri Konfinu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.