Pismo zgodovinarjev Jožeta Pirjevca in Boža Repeta ter napovedjo protestnega zborovanja zoper zgodovinarja Jožeta Dežmana in novinarja Jožeta Možino (zaradi njunega intervjuja na nacionalni televiziji), objavljena na naši spletni strani, je danes komentiral Dežman. Vsem sodelujočim v tokratni kampanji za utišanje Dežmana in »likvidacijo« Možine predlaga, naj se spravijo z resnico in naj bodo vsaj enkrat za spoznanje manj predvidljivi in dolgočasni.

Predsednik zveze borcev Tit Turnšek je na nacionalki protestiral zaradi intervjuja, ki ga je s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom opravil novinar TV Slovenija Jože Možina .

»V gorenjski vasi so po vojni pokopali prvega komunista po maniri komunističnega ateističnega pokopa (KAP). Grobar je v gostilni komentiral, da so ga zagrebli kot medveda. Grobarja so zato aretirali in mu obrili brke.«

Raziskovalec in publicist Roman Leljak je v beograjskih arhivih našel dokumente o tem, kako je po koncu druge svetovne vojne prišlo do množičnega pokola v okolici Maribora.

Pristojne službe in izvajalci so v teh dneh zaključili urejanje vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami, vseh 1416 najdenih žrtev pa pokopali v Spominski park Dobrava pri Mariboru.

Na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi bo popoldne potekal pokop 150 žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v dveh breznih pri Konfinu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Leto dni od uradne pogrebne slovesnosti se zaključuje pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame na mariborskem pokopališču Dobrava.

Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je danes daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Spominskem parku Teharje, je v pridigi povedal, da je hvaležen, da je vendarle stekel proces postopnega urejanja morišč in grobišč.

V Spominskem parku Teharje bo danes potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja, ki jo pripravljata Nova slovenska zaveza in župnija Teharje.

»Ključni problem slovenske družbe so še danes povojni poboji,« je v uvodu pogovora v Sredi v sredo dejal zgodovinar dr. Stane Granda.

Na grobišču Macesnovec pri Kamniški Bistrici se je včeraj zaključilo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja.

Na grobišču Macesnovec pri Kamniški Bistrici se je te dni začelo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja, je za STA potrdil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Dokler bodo po Ljubljani in Sloveniji stali spomeniki zločincev, ki so pobijali poštene in verne Slovenke in Slovence, dokler bomo imeli ulice poimenovane po največjih komunističnih zločincih, toliko časa ni potrebno postavljati novih spomenikov, pravi Angelca Likovič, članica izvršilnega odbora stranke Aleša Primca Glas za otroke in družine.

Bojan Polak - Stjenka (levo) in Mitja Ribičič sta bila soočena pred Pučnikovo komisijo. Prvi je trdil, da so bili poboji usklajeni s partijo in Ozno, Ribičič je to vedenje zavračal in do smrti branil komuniste.

Na Pliberškem polju se je po podatkih policije včeraj okoli 10.000 ljudi udeležilo spominske slovesnosti ob obletnici poboja vojakov hrvaške NDH kmalu po koncu 2. svetovne vojne.

Zakaj je propadla kazenska ovadba zoper poveljnika enote, ki je sodelovala v pobojih v Hudi jami?

Uprl se je vsem trem totalitarizmom – okupatorskemu fašizmu in nacizmu ter komunističnemu boljševizmu. Zaradi tega je bil Viktor Blažič (1928–2014) eden zadnjih političnih zapornikov.

Dr. Petra Leben - Seljak opravlja antropološko analizo posmrtnih ostankov žrtev Hude jame.

»Vse, kar sem povedal, nisem izgovoril na pamet, temveč na osnovi dejstev oziroma zbranih dokumentov,« zatrjuje Roman Leljak.

Tako kot je ZZB NOV privilegirana organizacija, so žrtve povojnih pobojev drugorazrednega pomena