Ob 30. obletnici umora Ivana Krambergerja smo se pogovarjali z njegovim sinom, ki je sodeloval pri pripravi dokumentarnega filma o dobremu človeku in ljudskemu politiku iz Negove, pripravlja pa tudi magistrsko delo o njegovi vlogi v času osamosvojitve.

Danes mineva 34 let od tistega usodnega 31. maja 1988, ko je civilna tajna politična policija slovenskega komunističnega vrha (ponarodelo Udba) aretirala Janeza Janšo.

Tik pred volitvami namerava vlada podeliti več kot 70 tisoč osamosvojitvenih odlikovanj. Po odloku o spominski medalji »30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije«, ki ga je vlada sprejela že lani, bodo medalje podelili živečim osebam, ki so sodelovale pri pripravah, razglasitvi, obrambi in vzpostavljanju državne suverenosti v letu 1991 in imajo status vojnega veterana.

Lojze Peterle se je v zadnjih letih precej omehčal; po osamosvojitvi leta 1991 je bil predsednik vlade in takrat je marsikdo v njem videl transmisijo slovenske politične emigracije, ki naj bi, poleg Cerkve, začela pridobivati preveliko vlogo v slovenski družbi; bil je tudi pobudnik in zagovornik lustracije. Igor Bavčar in Janez Janša, ministra v njegovi vladi, sta se poleg drugih kar precej trudila, da bi ga spravila z mesta predsednika vlade.

Slovenska politika levega in desnega spektra se norčuje iz preteklosti in jo izrablja za svoje politične boje. Narobe je, da se spomin na drugo vojno in pogosto tudi osamosvojitev uporabljata za politične bitke. Narodnoosvobodilni boj ni in ne more biti domena nekaterih političnih posameznikov, zato bi ga morali zaznamovati, se ga spominjati vzvišeno, nad dnevno politiko – z vso bolečo resnico.

Danes mineva 30 let, od kar so države tedanje Evropske skupnosti, predhodnice EU, priznale neodvisno Slovenijo. Po priznanju Evropske skupnosti so se priznanja začela vrstiti in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Proti Pučnikovi volji so spremenili ime stranke in izbrisali socialdemokratsko dediščino. Ob obletnici smrti velikega Slovenca smo se pogovarjali z nekaterimi njegovimi takratnimi političnimi sodelavci.

Nas Slovence mora nekaj res močno udariti po glavi, da se streznimo in verbalno ne pobijemo med sabo. Tudi leta 1990, po prvih demokratičnih volitvah, je bila huda besedna vojna med na novo nastalimi političnimi strankami, a kljub razlikam smo imeli srečo, da je bilo v politiki takrat vsaj nekaj resnih in odgovornih ljudi.

Premier Janez Janša je na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev inovacija, Slovenci pa nismo zgodovinsko nikomur nič dolžni. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno, ki je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni in inovativni.

V svoji nedavno izdani avtobiografiji Edvard Oven, nekdanji podpredsednik stranke LDS in dolgoletni direktor Stanovanjskega sklada RS, med drugim opisuje razmere znotraj LDS. Tudi trenutek, ko so v stranki poleti 1991 po osamosvojitveni vojni ugotovili, da je bila njihova politika demilitarizacije Slovenije ob vojaški moči in agresivnosti jugovojske povsem zgrešena.

Janez Janša ima zanimive prijatelje oz. znance. Vprašanje je le, koliko poslov za državo so ali opravljajo v času, ko je oz. je bil Janša na oblasti. Za Boža Dimnika ni nič posebnega, da je tudi z Janšo igral golf na Mavriciju, vrata si je nekoč odločno odprl tudi pri Janezu Drnovšku. Vztrajen, odločen in sposoben možakar! Dimnika sem spoznala leta 1991 in po svoje je »zaslužen«, da sem v demokraciji dobila policijski dosje.

Letošnji julijski dnevi so precej drugačni kot tisti leta 1991, takrat smo bili polni vneme, kljub vojni nas je navdajalo upanje; skupaj s kolegi sem tekala prek barikad od RTV, najpogosteje do Cankarjevega doma ali vladnih in predsedniških prostorov v Ljubljani.

Težko si predstavljamo državne dogodke brez prisotnosti častne garde Slovenske vojske. Tudi sprejemi tujih državnikov ali celo pogrebi z državniškimi častmi so dogodki na katerih so gardisti nepogrešljivi. V dneh, ko praznuje Slovenija obletnico obeležuje tudi naša častna garda.

Navkljub pestremu političnemu in kulturnemu dogajanju v zadnjih nekaj dneh še vedno odmevajo tudi komentarji k določenim vsebinam letošnje osrednje državne proslave. »Promocijski film s himno – Ali je Mitja Okorn režiser skrajne desnice?« smo lahko pred nekaj dnevi prebrali na eni od slovenskih televizij. Priznam, da me je ta napis pustil brez besed.

Igor Bavčar mi je nekoč rekel: če bi ne bilo naju z Janezom Janšo, se sploh ne bi osamosvojili. Slišati je bilo dokaj samovšečno, del resnice pa najbrž le je v njegovih besedah: osamosvojili bi verjetno se, vprašanje pa je, kdaj, kako težko in s koliko žrtvami.

Čas osamosvajanja danes ni nič manj vrednostno središče slovenskega naroda. To je čas, ki naroda ne deli, deli pa politiko, kot so jo takrat delili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, je v pogovoru za Nova24TV poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je video Zdravljica v režiji Mitje Okorna označil za mojstrovino in se zahvalil režiserju.

Mineva 30 let od razglasitve samostojne in neodvisne republike Slovenije. Na začetku smo v državni politiki videli zelo malo žensk, zdaj pa jih je vedno več. Imamo že 14. vlado in osmi sklic državnega zbora.

Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije bo publicist Igor Omerza predstavil prvo v zbirki knjig Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Posvečena bo zamolčanemu slovenskemu političnemu emigrantu Cirilu Žebotu, ki se je za samostojno Slovenijo zavzemal že med drugo svetovno vojno, nato pa v izseljenstvu v ZDA.

Čas osamosvojitve in razglasitve samostojnosti pred 30 leti je za Slovence, "ki imamo Slovenijo radi, sveti čas". "Gre namreč za čas, ki ne glede na politična ali druga prepričanja ne deli in ga zato vedno radi praznujemo in se ga z veseljem spominjamo," je v Grosupljem dejal premier Janez Janša.