Premier Janez Janša je na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev inovacija, Slovenci pa nismo zgodovinsko nikomur nič dolžni. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno, ki je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni in inovativni.

V svoji nedavno izdani avtobiografiji Edvard Oven, nekdanji podpredsednik stranke LDS in dolgoletni direktor Stanovanjskega sklada RS, med drugim opisuje razmere znotraj LDS. Tudi trenutek, ko so v stranki poleti 1991 po osamosvojitveni vojni ugotovili, da je bila njihova politika demilitarizacije Slovenije ob vojaški moči in agresivnosti jugovojske povsem zgrešena.

Janez Janša ima zanimive prijatelje oz. znance. Vprašanje je le, koliko poslov za državo so ali opravljajo v času, ko je oz. je bil Janša na oblasti. Za Boža Dimnika ni nič posebnega, da je tudi z Janšo igral golf na Mavriciju, vrata si je nekoč odločno odprl tudi pri Janezu Drnovšku. Vztrajen, odločen in sposoben možakar! Dimnika sem spoznala leta 1991 in po svoje je »zaslužen«, da sem v demokraciji dobila policijski dosje.

Letošnji julijski dnevi so precej drugačni kot tisti leta 1991, takrat smo bili polni vneme, kljub vojni nas je navdajalo upanje; skupaj s kolegi sem tekala prek barikad od RTV, najpogosteje do Cankarjevega doma ali vladnih in predsedniških prostorov v Ljubljani.

Težko si predstavljamo državne dogodke brez prisotnosti častne garde Slovenske vojske. Tudi sprejemi tujih državnikov ali celo pogrebi z državniškimi častmi so dogodki na katerih so gardisti nepogrešljivi. V dneh, ko praznuje Slovenija obletnico obeležuje tudi naša častna garda.

Navkljub pestremu političnemu in kulturnemu dogajanju v zadnjih nekaj dneh še vedno odmevajo tudi komentarji k določenim vsebinam letošnje osrednje državne proslave. »Promocijski film s himno – Ali je Mitja Okorn režiser skrajne desnice?« smo lahko pred nekaj dnevi prebrali na eni od slovenskih televizij. Priznam, da me je ta napis pustil brez besed.

Igor Bavčar mi je nekoč rekel: če bi ne bilo naju z Janezom Janšo, se sploh ne bi osamosvojili. Slišati je bilo dokaj samovšečno, del resnice pa najbrž le je v njegovih besedah: osamosvojili bi verjetno se, vprašanje pa je, kdaj, kako težko in s koliko žrtvami.

Čas osamosvajanja danes ni nič manj vrednostno središče slovenskega naroda. To je čas, ki naroda ne deli, deli pa politiko, kot so jo takrat delili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, je v pogovoru za Nova24TV poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je video Zdravljica v režiji Mitje Okorna označil za mojstrovino in se zahvalil režiserju.

Mineva 30 let od razglasitve samostojne in neodvisne republike Slovenije. Na začetku smo v državni politiki videli zelo malo žensk, zdaj pa jih je vedno več. Imamo že 14. vlado in osmi sklic državnega zbora.

Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije bo publicist Igor Omerza predstavil prvo v zbirki knjig Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Posvečena bo zamolčanemu slovenskemu političnemu emigrantu Cirilu Žebotu, ki se je za samostojno Slovenijo zavzemal že med drugo svetovno vojno, nato pa v izseljenstvu v ZDA.

Čas osamosvojitve in razglasitve samostojnosti pred 30 leti je za Slovence, "ki imamo Slovenijo radi, sveti čas". "Gre namreč za čas, ki ne glede na politična ali druga prepričanja ne deli in ga zato vedno radi praznujemo in se ga z veseljem spominjamo," je v Grosupljem dejal premier Janez Janša.

Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za Reporter ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve poudaril, da so naši dosežki v tem obdobju sanjski. Ob tem, ko ga mnogi, posebej na levem političnem polu, kritizirajo, je pojasnil, kaj je bistvo njegovega poslanstva.

Takrat je bilo težko, Slovenija, ne še samostojna država, je bila hudih v škripcih, a so politiki leta 1990 in 1991 vedeli, kaj je treba delati. Da bi Slovenci dozoreli kot narod, kot je pred drugo svetovno vojno zapisal pesnik Božo Vodušek v reviji Križ na gori, je tudi njen ideal vzpostavitev lastne države.

Z zavedanjem, da brez novih ljudi ne bo nič novega in da zgolj z zmago na prvih demokratičnih volitvah nismo ničesar naredili, če nihče ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, se je Ivan Bizjak odločil za nov korak. Zapustil je prejšnjo službo vodje informatike in postal predsednik Zbora občin Skupščine SRS po prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Pred letošnjim slovesnim praznovanjem tridesete obletnice slovenske državnosti, 25. junija, se spominja, da še konec maja 1991 velike države, med njimi ZDA, niso kazale nobene naklonjenosti do slovenske osamosvojitve: »Mislim, da je bilo takrat ob čvrsti volji veliko poguma in razsodnosti tudi pri tem, da se je skušalo vse korake pravno čim bolj utemeljiti.«

Marjan Geohelli je pisal odprto pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Objavljamo ga v celoti in brez popravkov.

Janko Prunk, zgodovinar, na vprašanje, ali Janša trideset let po osamosvojitvi še lahko dobi dodaten moralni politični kapital na račun osamosvojitve

»Zaradi napetosti medsebojnega obtoževanja o dejanjih iz preteklosti izgubljamo čas in energijo, predvsem pa naš ugled,« svari evropska poslanka Ljudmila Novak.

Ob 31. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite je bil slavnostni govornik Igor Bavčar, ki je v času osamosvajanja vodil ministrstvo za notranje zadeve. Prireditve so se med drugim udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, zaigral pa je tudi policijski orkester.

Ne gre zgolj za vprašanje matematike, pač pa za zgodovinska dejstva v času slovenskega osamosvajanja. Če minister meni, da je Slovenska vojska stara 31 let, zakaj ni tega izpostavil v oddaji?