Na Bavčarjeve poglede so zelo vplivali pogovori s Stanetom Kavčičem, pravi Igor Omerza, ki je v svoji seriji Velikani slovenske osamosvojitve in Udba najnovejšo knjigo posvetil Igorju Bavčarju

Slovenska globalna vas je brezmejna, bi lahko rekli, saj po uradni oceni zunaj meja matične države živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo, navaja spletna stran Slovenci po svetu, ki je eno od internetnih stičišč naših zdomcev.

Nekdanji obrambni minister in predsednik vlade Janez Janša je leta 2006 ob 15. obletnici osamosvojitve dal intervju za tednik Mag. V njem je med drugim spregovoril tudi o rušenju Lojzeta Peterleta.

Mineva 32 let od razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije. Danes osamosvojitelji merijo moči, kdo je imel pri tem najbolj pomembno vlogo, prvak SDS Janez Janša prvemu predsedniku Milanu Kučanu pogosto očita veleizdajo. Toda leta 2006, v času njegove prve vlade, teh očitkov še ni bilo. Takrat so ob 15. obletnici osamosvojitve vsi trije ključni osamosvojitelji, Milan Kučan, Janez Janša in Lojze Peterle, za Mag dali zelo med seboj spravljiv intervju.

V Sloveniji je več privržencev NOB kot vojne za samostojno Slovenijo, vendar je razumljivo nekdanjih partizanov precej manj kot veteranov vojne za Slovenijo.

Ko je Milan Kučan partijo prepustil naslednikom, je bila pred Janezom Janšo še tridesetletna graditev svoje Organizacije. Kučan in Janša sta si antagonista. Kako njuno soodvisnost vidi filozof Slavoj Žižek?

»Spomenika osamosvojitvi in spomenik revolucije drug nasproti drugemu ne moreta sobivati,« je prepričan direktor Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) zgodovinar dr. Tomaž Ivešić. Zamisel o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predstavil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Prvi predsednik Milan Kučan se je na proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za spomenik slovenski osamosvojitvi pred državnim zborom.

Zgodovinar dr. Željko Oset (Celje, 1984) se je septembra 2021 zaposlil v Muzeju slovenske osamosvojitve kot v. d. direktorja, marca 2022 je bil imenovan za direktorja, pred dobrim tednom pa je vlada muzej ukinila oziroma združila z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov muzej.

Pred dvajsetimi leti je umrl Jože Pučnik, eden najpomembnejših akterjev slovenskega 20. stoletja – četudi ni zasedel pomembnejšega državniškega položaja. Bil je upornik, že v najstniških letih. Kaj je kot gimnazijec zapisal v ilegalni reviji Iskanja?

Brigadir Tone Krkovič v igranem dokumentarcu o slovenski osamosvojitvi Sen 1991 ni nastopil. Niti omenjen ni bil, čeprav je bil eden ključnih ljudi v obrambi naše suverenosti.

Kot piše rusofilski propagandist Igor Mekina na svojem portalu insajder, naj bi odločitev slovenske skupščine 25. junija 1991 »privedla do spopadov, saj so se zvezne oblasti in tedanja vojska (JLA) na uporabo sile in enostranska dejanja slovenskih republiških organov odzvale, da bi ohranile ozemeljsko celovitost države.« Slovencem skuša celo naprtiti odgovornost za velikosrbsko agresijo na območju nekdanje Jugoslavije.

Ob 30. obletnici umora Ivana Krambergerja smo se pogovarjali z njegovim sinom, ki je sodeloval pri pripravi dokumentarnega filma o dobremu človeku in ljudskemu politiku iz Negove, pripravlja pa tudi magistrsko delo o njegovi vlogi v času osamosvojitve.

Danes mineva 34 let od tistega usodnega 31. maja 1988, ko je civilna tajna politična policija slovenskega komunističnega vrha (ponarodelo Udba) aretirala Janeza Janšo.

Tik pred volitvami namerava vlada podeliti več kot 70 tisoč osamosvojitvenih odlikovanj. Po odloku o spominski medalji »30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije«, ki ga je vlada sprejela že lani, bodo medalje podelili živečim osebam, ki so sodelovale pri pripravah, razglasitvi, obrambi in vzpostavljanju državne suverenosti v letu 1991 in imajo status vojnega veterana.

Lojze Peterle se je v zadnjih letih precej omehčal; po osamosvojitvi leta 1991 je bil predsednik vlade in takrat je marsikdo v njem videl transmisijo slovenske politične emigracije, ki naj bi, poleg Cerkve, začela pridobivati preveliko vlogo v slovenski družbi; bil je tudi pobudnik in zagovornik lustracije. Igor Bavčar in Janez Janša, ministra v njegovi vladi, sta se poleg drugih kar precej trudila, da bi ga spravila z mesta predsednika vlade.

Slovenska politika levega in desnega spektra se norčuje iz preteklosti in jo izrablja za svoje politične boje. Narobe je, da se spomin na drugo vojno in pogosto tudi osamosvojitev uporabljata za politične bitke. Narodnoosvobodilni boj ni in ne more biti domena nekaterih političnih posameznikov, zato bi ga morali zaznamovati, se ga spominjati vzvišeno, nad dnevno politiko – z vso bolečo resnico.

Danes mineva 30 let, od kar so države tedanje Evropske skupnosti, predhodnice EU, priznale neodvisno Slovenijo. Po priznanju Evropske skupnosti so se priznanja začela vrstiti in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Proti Pučnikovi volji so spremenili ime stranke in izbrisali socialdemokratsko dediščino. Ob obletnici smrti velikega Slovenca smo se pogovarjali z nekaterimi njegovimi takratnimi političnimi sodelavci.

Nas Slovence mora nekaj res močno udariti po glavi, da se streznimo in verbalno ne pobijemo med sabo. Tudi leta 1990, po prvih demokratičnih volitvah, je bila huda besedna vojna med na novo nastalimi političnimi strankami, a kljub razlikam smo imeli srečo, da je bilo v politiki takrat vsaj nekaj resnih in odgovornih ljudi.