S. Milošević in jugoslovanska vojska sta vedno bolj odločno uresničevala svoje zamisli o prevladi v Jugoslaviji, Slovenija ni hotela plačevati vedno več zahtevanih sredstev za vojsko in vanjo ni hotela več pošiljati nabornikov (domov so prihajali tudi v krstah), Srbija ni več plačevala v zvezni proračun, leta 1990 je iz zvezne kovnice pobrala kar precej denarja. Srbi so uvedli visoke takse na slovenske in hrvaške izdelke, razpad Jugoslavije so napovedovale tudi tuje obveščevalne službe in še možnost državljanske vojne.
A plebiscit 23. decembra 1990 je potrdil, da smo v Sloveniji pripravljeni na vse, odločitev o samostojnosti je bila dokončna! Dober izid je bil zelo pomemben – da smo dvomljivemu razvitemu svetu dokazali, da hočemo svojo državo in ga tako prepričali, da je pozneje priznal novo slovensko državo.
Demos, ki je po volitvah prevzel oblast, je plebiscit vključil v svoj program na začetku leta 1990, oktobra so ga predlagali opozicijski socialisti z V. Žakljem na čelu. 6. decembra 1990 je bil sprejet zakon o plebiscitu, skupščina je bila močno zastražena, da ne bi kdo preprečil glasovanja. Pred tem pa so vse politične stranke podpisale sporazum, da se pred plebiscitom ne bi prepirale med sabo in tako zmedle volivcev. Zanj ima zasluge S. Hribar.
Pred tem so se zelo prepirali, kolikšna večina je potrebna, da bo plebiscit uspel. Oblast je zagovarjala navadno večino, opozicija pa je vztrajala pri tem, da mora biti ZA večina volilnih upravičencev, pri čemer jih je podprla tudi S. Hribar. In tako je na koncu tudi bilo. Prav tako ni bilo jasno, kdaj po uspešnem plebiscitu razglasiti samostojnost. Takoj? Odločili so, da najkasneje v šestih mesecih, decembra 1990 namreč Slovenija še ni bila pripravljena na morebitni napad jugoslovanske vojske.
Na dan plebiscita sem že zjutraj s snemalno ekipo v Murglah na volišču spraševala J. Drnovška, ki je bil takrat še član predsedstva Jugoslavije – kaj pričakuje od plebiscita. Že pred tem pa predsednika predsedstva Slovenije M. Kučana: »... pričakujem ugoden izid glasovanja ..., da nam bo sedaj omogočeno živeti normalno ...« Vsi politiki so širili optimizem, dr. J. Pučnik je prišel na volišče z bratom: »... pred nami so težki gospodarski problemi .. jaz mislim, Jugoslavija je mrtva ... z drugimi republikami smo interesno povezani, navezanost je treba vzdrževati …«
Milan Kučan leta 1990
V. Žakelj je rekel, ko ga je intervjuvala J. Koren, da bo ekonomiji treba nameniti največ pozornosti, saj je treba najprej jesti in piti, potem pa filozofirati. Izseljenec T. Debeljak, podpredsednik Zedinjene Slovenije, ki je prinesel tri tisoč podpisov Slovencev iz Argentine za samostojno Slovenijo in jih pozneje izročil predsedniki skupščine dr. Bučarju, pa: »... Slovenci čutijo eno s Slovenci po vsem svetu ... jaz prvič v življenju volim ...«
Zvečer smo v Cankarjevem domu (CD) nestrpno čakali izide; veliko je bilo tudi tujih novinarjev, tujih opazovalcev … Kolega J. Čuček je pripravil stavnico, kakšen bo izid in na srečo je bil nad vsemi pričakovanji. Za TVS je poročala T. Starič o popolnem uspehu plebiscita: »Referendum je uspel.« Udeležba je bila prek 93,2-odstotna, za samostojno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. V studiu TVS je dogajanje povezoval J. Pengov, glavno dogajanje v CD pa L. Hren, iz Maribora se je oglašal V. Krejač, iz Slovenj Gradca S. Bobovnik.
Kakšno veselje je bilo po objavi volilnega izida! V CD so prinesli celo karantanski knežji kamen. Predsednik vlade L. Peterle je s pevci pel Nocoj je pa en lep večer, D. Bulc je poročal s strehe RTV, vabil je ljudi na ulice in povedal, da bi bil ognjemet veliko večji, a potrebnega dovoljenja za uvoz raket – iz Beograda – nismo dobili.
Izjave po objavi volilnih izidov so bile še bolj optimistične. Nadškof A. Šuštar je rekel, da bo slovenski božič imel v teh razmerah nov pomen, »za slovenski narod se je začela pomlad« … Dr. C. Ribičič je nadaljeval: »Ja, danes je pomlad na višku, čaka nas realizacija.« L. Hren je dr. A. Capuder, minister za kulturo, dejal: »... današnji dan se mi zdi kot na poroki, rečeš da, ampak tisti dan moraš potrjevati vse življenje; dr. J. Mencinger: »... jaz mislim, da bo še veliko težav ... sem zmeren optimist«; M. Kučan je povedal, da je izid dejanje zrelosti, demokratičnosti slovenskega naroda.
L. Peterle pa: »… čakajo nas koraki v polno slovensko državnost ... moj prvi korak … v posteljo, jutri pa bo prišlo do znižanja cene bencina«; dr. F. Bučar: »... posledice te odločitve so bistveno večje, kot jih more kdorkoli danes trenutno dojeti ... to je tudi izziv Evropi … (da nas prizna). Slovenci smo iz ljudstva postali nacija. Tu se bomo srečevali z velikim nerazumevanjem ... stvari ne bodo lahke … v vsakem primeru je to čas, ki bo zahteval od nas največje napore, odločnost, modrost, ki jo premoremo.«
26. decembra so razglasili izid plebiscita. Dogajanje iz skupščine sem prenašala za slovensko televizijo. Predsednik skupščine dr. F. Bučar je takrat dejal: »Tak glasovalni izid mi omogoča, da … slovesno razglasim pred tem visokim zborom, pred slovensko in jugoslovansko ter pred vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.«
To je bil zelo čustven čas. Zdaj imamo, kar imamo. In marsikaj je tudi dobro!
