Kot prva od zahodnih držav je Slovenijo 19. decembra 1991 priznala Islandija, isti dan sta to storili Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati 15. januarja 1992.
Že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, je sicer Slovenijo priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. Vatikan je Slovenijo priznal 13. januarja 1992.
Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja. Maja 1992 je bila Slovenija sprejeta v Združene narode.
Prvi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je ta teden na slovesnosti ob tridesetletnici priznanja, ki jo je priredil predsednik Borut Pahor, spomnil, da so se mnogi v tujini v začetku 90. let "le počasi in s težavo privajali na dejstvo slovenske neodvisnosti".
A sčasoma je prišlo do preobrata v Evropi - zanj je bila po Ruplovih besedah posebej zaslužna Nemčija s tedanjim kanclerjem Helmutom Kohlom in zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem - ter usodnega razpada Sovjetske zveze. "Konec decembra so se priznanja kar usula, 15. januarja 1992 pa je ves svet vedel, da smo svobodni," je dejal Rupel.
V spomin na vzpostavitev diplomatskih odnosov med samostojno Slovenijo in Nemčijo bo nemško veleposlaništvo v Ljubljani drevi osvetljeno v barvah zastav Slovenije in Nemčije, na obletnico bo spominjala tudi številka 30 v svetlobni instalaciji. V Berlinu pa bo v barvah zastav Nemčije in Slovenije osvetljena stavba slovenskega veleposlaništva.
"Slovenije in Nemčije ne povezuje le politično partnerstvo, temveč tudi tesno prijateljstvo. Skupaj si prizadevamo za močno in enotno EU," je ob obletnici poudaril nemški veleposlanik v Ljubljani Adrian Pollmann.
Na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani pa so spomnili, da je 17. januarja 1992 tedanji italijanski predsednik Francesco Cossiga kot prvi evropski voditelj uradno obiskal Ljubljano ter osebno izročil listino o priznanju.
"V teh tridesetih letih sta Italija in Slovenija stkali intenzivne in razvejene odnose na političnem, gospodarskem in kulturnem področju," so poudarili ter dodali, da je v zadnjih dveh letih intenzivnost dvostranskih odnosov dosegla raven kot nikoli prej.