Nedvoumno je Rado Pezdir opravil veliko delo z raziskovanjem vzporednih ekonomskih mehanizmov v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi je to javno razkril kar sam Niko Kavčič, ki je to vzporedno ekonomijo v okviru Udbe, državne varnosti, po letu 1950 tudi vodil.
Rado Pezdir v svoji novi knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države« kritično spregovori o brutalnih metodah udbovskega bankirja Nika Kavčiča. Objavljamo izsek iz intervjuja s Pezdirjem v novem Reporterju, v katerem obračuna s Kavčičem.
Ekonomist dr. Rado Pezdir je prejšnji teden predstavil svojo novo knjigo »Vzporedni mehanizem globoke države«. O vsebini obsežnega dela je spregovoril v velikem intervjuju za Reporter.
Kam je šel denar od tihotapljenja, od ilegalne trgovine Službe državne varnosti (Udbe), kaj je z deviznimi računi v tujini iz petdesetih let 20. stoletja? Kaj je z vsem premoženjem, ki sta ga ustvarila predvsem Niko Kavčič in ga je potem leta 1955 prevzel Ivan Maček - Matija in je vse skupaj trajalo vsaj do leta 1990, ko se je prelevilo v tranzicijsko plenjenje? Kavčičevi odgovori na to vprašanje so bili bolj ali manj direktni: »Denar ima ta mlade. Tisti denar je pač vršil svojo vlogo. Denar se je na novo delal. V Sloveniji je bilo dosti hmelja, lesa, živine. Vse to se je izvažalo. Vse to je ustvarjalo tudi devizne fonde. Maček iz svoje trdnjave pod zemljo ni mogel delati brez denarja in deviz …«
Kako narediti socialistično banko? Kako narediti banko brez obresti? Tudi s takimi vprašanji se je spopadal Niko Kavčič po tem, ko je posle z ilegalno trgovino in udbovskimi podjetji predal Ivanu Mačku – Matiji in leta 1955 postal direktor komunalne banke, potem gospodarske banke, bil v Jugobanki v Beogradu in na koncu ustanovil Ljubljansko banko (LB). Bančništva se je učil že pred drugo vojno in po njej, predvsem na Nizozemskem in v Ameriki, in hitro ugotovil, da z jugoslovanskim (bančnim) sistemom ne bo razvoja in predvsem – Slovenija se mora postaviti na lastne noge!
Ljudje! Kadri! Vse je odvisno od njih! To je dobro vedel tudi Niko Kavčič, vedel je tudi Ivan Maček - Matija, ki je za »tržaški sklop« skrbel vse od leta 1944, ko sta na čelo podjetij v Italiji in Avstriji, ki jih je po vojni prevzela ali ustanovila Udba, postavljala svoje ljudi, ki so bili tesno vezani na tajno službo. Če ni šlo vse po načrtih, jih najbrž ni bilo dovolj samo zamenjati …
Po letu 1945, po umiku jugoslovanske armade iz Trsta, je slovenska Služba državne varnosti (Udba) v Italiji preprečila komunističnemu voditelju Vidaliju prevzem jugoslovanske/slovenske lastnine in vse premoženje prenesla pod svoje okrilje. V Italiji je ustanovila uvozno-izvozno zadrugo UIVOD, ki je organizirala uvoz in izvoz iz Trsta in Jugoslavije. Nato je ustanovila podjetje Eksport v Ljubljani, legalno podružnico zadruge UIVOD, preko katere je potekal pretok kapitala in blaga.
Niko Kavčič, ki je po vojni v okviru slovenske tajne službe (Udbe) vodil ilegalno trgovino, je imel pred smrtjo veliko dilemo: kam s svojimi arhivi? Velik del dokumentov je v Arhivu Slovenije, nekaj jih je predal tudi meni, dragocena pa so tudi njegova pričevanja, ki jih hranim.
Dr. Damir Črnčec! Zanimiv možakar! Podrobno sem prebrala tudi intervju z njim v Reporterju in se zamislila! Ne vem, ali sem ga kdaj srečala, na sliki deluje markantno, in ker je kar precejšen del intervjuja povezan z J. Janšo, se mi je takoj porodila primerjava Janša : Črnčec! Dva vojaka? To ne gre skupaj. Konkurenca je prehuda.
Udbovsko omrežje je najstarejše in najstabilnejše omrežje, ki se je v tej državi razvijalo od konca druge svetovne vojne - brez njega ne bi bilo rdečih direktorjev, nacionalnega interesa, Foruma 21, tajkunov in banksterjev.
Igor Omerza in Rado Pezdir sta v novi knjigi z naslovom Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB poskrbela za šokantna razkritja ob 50-letnici Titove teritorialne obrambe.
Letos ne obhajamo zgolj praznika vnovičnega poskusa privatizacije NLB, ampak tudi njeno petdesetletnico obstoja. V letu 1968 je Niko Kavčič ob patronatu Staneta Kavčiča združil Kreditno banko in hranilnico Ljubljana ter Splošno gospodarsko banko Ljubljana v Ljubljansko banko, predhodnico NLB.
Nihče v tej državi ne preučuje kriminalcev in s kriminalom pridobljenega kapitala, ki nikoli ne izgine, se le potuhne in eksplodira v obraz, in to tako, da posledice tega sranja odpravljamo davkoplačevalci.
Kako je obveščevalec, kot je bil Niko Kavčič, naredil tako veliko napako, da ni sam pretipkaval in kopiral svojih dokumentov in je s tem v javnost spravil svojo dokumentacijo.
Prav verjetno je, da je tudi pod zadnjo sanacijo bančnega sistema skrita rekonstrukcija vzporednega bančnega mehanizma, kot je bilo v času prve bančne sanacije.
Nova knjiga Zdenka Roterja je, vsaj zame, veliko in nepričakovano razočaranje. Po izredno zanimivih in dobro strukturiranih Padlih maskah, sem že iz naslova Pravi obraz upal, da bom v tem dodatnem “obrazu” našel to kar nam je Zdenko Roter zamolčal oziroma nepopolno opisal v prvotnem, krinke prostem obličju. No, tega ne jaz in ne ostali bralci nismo in očitno nikoli ne bomo dočakali!
Aleksander Lucu spet obračunava z Radom Pezdirjem in manipulira z lažnim vlomom v stanovanje pokojnega Nika Kavčiča.
Rado Pezdir v intervjuju razkriva, kako je Udba sodelovala z italijansko mafijo, kaj je zamolčal Niko Kavčič, šef gospodarskega oddelka Udbe in oče NLB, ter katere udbovske dokumente je dobival »v vednost tov. Milan Kučan«.
Arhivski dokumenti, ki jih razkrivajo Roman Leljak, Igor Omerza in Rado Pezdir, zelo skrbijo nekdanje veljake totalitarnega režima
V oddaji Intervju na TV Slovenija je Pezdir razkril ekonomsko omrežje Udbe, katere nasledniki imajo še danes velik vpliv v slovenskem gospodarstvu in politiki.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.