Prav tako ni do prevzema prišlo leta prej, ko je dal intervju za Mag – pa je znano, kakšen odnos sta imela bivši predsednik in pokojni ustanovitelj Maga Danilo Slivnik, ki je v devetdesetih v knjigi Kučanov klan opisal omrežje tedaj najvplivnejšega slovenskega politika. Čeprav sta bila tako Mag kot nato Reporter pred intervjuji in po njih pogosto kritična do Kučana, je vselej brez zadržkov odgovarjal na zahtevna vprašanja in podobno odprt je tudi tokrat. Med drugim spregovori o svoji podpori Zoranu Jankoviću pred volitvami leta 2011, o svojem slovesu strica vseh stricev in zakaj se ne bo nikoli soočil s svojim političnim antipodom Janezom Janšo.
Pravi čas za tako soočenje je že zdavnaj minil. Kučan je danes upokojenec, še vedno vpliven, je nekdo, čigar besede odmevajo in imajo neko moč, a hkrati je daleč od tistega politika, h kateremu so se zgrinjali vsi, ki so želeli biti dobro zapisani pri najmočnejšemu človeku v državi.
Kučan je danes upokojenec, še vedno vpliven, je nekdo, čigar besede odmevajo in imajo neko moč, a hkrati je daleč od tistega politika, h kateremu so se zgrinjali vsi, ki so želeli biti dobro zapisani pri najmočnejšemu človeku v državi.
Danes je na tem položaju Janša, na katerega se, podobno kot v prvem desetletju slovenske države in še v prvih letih Foruma 21 na Kučana, lepijo vsi mogoči koristolovci, ne glede na svoja morebitna ideološka prepričanja. Ta so pri marsikom od teh koristolovcev seveda prilagodljiva, gre jim le za to, da dobijo kak stolček ali pa ga ohranijo. Ko jim tega ne bo mogel več zagotoviti, mu bodo obrnili hrbet – podobno, kot se je zgodilo s Kučanom, ki mu je Forum 21 po letih hiranja nazadnje praktično odmrl, njegovi nekdanji sodelavci, denimo nekdanja sekretarka Foruma 21 Nevenka Črešnar Pergar, pa so se v zadnjih dveh letih zlizali z Janšo.
Kdo ve, morda se bodo čez kako leto dni taisti oportunisti zgrinjali okrog Roberta Goloba. Ta je bil donedavna sam v podobni vlogi, ko je svoj položaj v Genu-I poskušal ohranjati z vzdrževanjem dobrih odnosov s kar najširšim spektrom političnih mogočnežev. Tudi pri Janši je imel »svoje« ljudi, a to mu ni pomagalo, da ga ne bi nazadnje odrezali. Firma, ki na leto obrne tri milijarde evrov, je pač preveč mamljiv plen za vsako politiko, še posebej Janševo, ki po dolgih sušnih letih v opoziciji ne zamudi nobene priložnosti za okrepitev svojega vpliva – in kaj je močnejšega od dostopa do milijonov evrov iz energetike.
Milan Kučan in Janez Janša
V medijih iz sfere SDS se nadvse trudijo obuditi Milana Kučana kot »hudobnega palčka iz Murgel«, ki v zakulisju vleče vse niti levice in ki naj bi bil zdaj v centru vseh prizadevanj za rušenje Janeza Janše. Kučan sam niti ne skriva, da se je angažiral v nasprotovanju Janši, zavrača pa svojo napihnjeno vlogo glavnega negativca, ki jo ima v mitologiji SDS.
Za krepitev te vloge poskušajo Nova24 in sorodni mediji izkoristiti vsak material, tudi posnetek srečanja, ki ga je minuli teden objavil črnogorski košarkarski trener Bogdan Tanjević. V posnetku je Kučan v družbi Vlada Kreslina, Iva Daneua, Mira Cerarja, Toneta Vogrinca, Bojana Križaja in še več drugih športnih upokojencev bivše Juge, ki poskušajo peti partizansko pesem Bilečanko. Bodimo iskreni: najhujša stvar pri vsem skupaj ni izbira pesmi, temveč kako zanič zvenijo pevci, hujskanje Janševih podpornikov s takim posnetkom pa izzveni podobno klavrno kot prepevanje v videu.
Medtem ko Kučan še naprej daje intervjuje tudi »sovražnim« medijem, se je Janez Janša skoraj odpovedal komuniciranju z mediji, ki niso pod njegovim vplivom. Vsaj v Sloveniji si pred volitvami ne bo privoščil dati intervjuja za televizijo ali revijo, ki bi mu lahko zastavila kako neprijetno vprašanje. Raje to stori za tuje medije, denimo indijske, kjer pa je rezultat precej bolj katastrofalen, kot če bi ga kak slovenski novinar izpraševal o epidemiji, o kadrovanju ali pritiskih na sodstvo, policijo in medije.
Indijci so, razumljivo, imeli tudi nekaj vprašanj o Kitajski in Tajvanu. Janša je čisto brez potrebe začel govoriti o Tajvanu kot državi (ki je Slovenija ne priznava) ter se razgovoril o Litvi, ki ima zaradi vzpostavljanja diplomatskih stikov s Tajvanom odmeven spor s Pekingom in so jo posledično doletele kitajske gospodarske sankcije.
Po eni strani se je treba strinjati z Janšo, ko izpostavi teptanje človekovih pravic pod komunističnim režimom, po drugi strani se je težko izogniti vtisu, da gre za nepremišljeno in nepotrebno provokacijo, ki bo Sloveniji prinesla več škode kot koristi.
Posledice že čutijo nekatera slovenska podjetja – brž ko so kitajske oblasti Janševe izjave označile za nevarne, je prišlo do prvih odpovedi poslov, za biznis vselej pripravljeni minister Zdravko Počivalšek pa se je lahko samo prijel za glavo in omenjal razliko med osebnimi stališči in gospodarsko realnostjo. Po eni strani se je treba strinjati z Janšo, ko izpostavi teptanje človekovih pravic pod komunističnim režimom, po drugi strani se je težko izogniti vtisu, da gre za nepremišljeno in nepotrebno provokacijo, ki bo Sloveniji prinesla več škode kot koristi.
Za politika, ki svojo volilno kampanjo gradi na poudarjanju kljub koronski krizi dobre gospodarske situacije, se zdi tak spodrsljaj na prvi pogled nenavaden. A tak je le, če niste spremljali, kaj se je dogajalo v minulih dveh letih. Janševo vladavino je zaznamovalo mnoštvo diplomatskih nerodnosti, od preuranjenega slavljenja zmage Donalda Trumpa do prepirov z evropskimi politiki in mediji. Niti najmanj presenetljivo ni, da je zdaj zaradi njega Slovenijo in slovenska podjetja na piko vzela Kitajska.
