Pišemo, zakaj lahko ob velikih investicijskih načrtih vlade Janeza Janše odpre šampanjec tajkun Stojan Petrič iz Kučanovega Foruma 21.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da je po tridesetih letih demokracije na Slovenskem nekdanji predsednik Milan Kučan (rojen leta 1941) še vedno najvplivnejša figura slovenske levice.

Naši levici je hinavščina očitno vgrajena v gene, sicer ne bi vse stavila na milijonarko Fajonovo. Potem pa se na levici še čudijo, zakaj Janša dela, kar hoče, in se vsem ošabno posmehuje!

Bivši predsednik republike Milan Kučan meni, da je Slovenija še vedno dobro delujoča demokratična država z nekaterimi pomanjkljivostmi, a se je o tem težko poenotiti, če je prikrita politična platforma dela politike, da je treba Slovenijo spremeniti v drugo republiko. Elementi vzpostavljanja te druge republike so po njegovih besedah tu.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je prepričana, da bo po naslednjih volitvah njena stranka dobila sedem ali osem poslancev, saj na vsakih volitvah naredijo boljši rezultat.

Dr. Stane Granda, zgodovinar

Letošnja obletna maša v Kočevskem rogu minulo soboto je potekala z manjšimi številom vernikov in vabljenih ob breznu pri Macesnovi gorici – prvič na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske.

Janša pri prevzemanju RTV Slovenija ne izbira sredstev, saj so njegovi koaliciji šteti dnevi in zelo dobro ve, da brez političnega nadzora nad tem ključnim medijem nima šans za vnovično vodenje vlade. Zato je njegova koalicija v programski svet RTV Slovenija nedavno imenovala cel kup Janševih fanatičnih podpornikov, med njimi tudi razvpitega cerkvenega janšista Ivana Janeza Štuheca, sicer avtorja knjige Slovenija brez Patrie in Zvonov (2017).

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je v intervjuju za Nedeljski dnevnik ob 30. obletnici prvih demokratičnih volitev, na katerih je v drugem krogu postal predsednik predsedstva, opozoril, da Slovenija še vedno nima strateške usmeritve države. Vladni ukrepi ob epidemiji koronavirusa se mu zdijo ustrezni, a ga skrbi za demokracijo.

V zadnjih letih se je v zvezi z vzporednim ekonomskim sistemom slovenske partije razkrilo marsikaj, kar je bilo svojčas, predvsem po zaslugi slovenskih medijev, premaknjeno v domeno fantazije. Kljub temu je tam zunaj ostalo nekaj pomembnih ugank, ki jih je treba razvozlati. V nadaljevanju podajam nekaj takih ugank.

Pričakoval sem in prizadeval sem si za Pučnikovo zmago, obenem pa je bilo zelo očitno, da je Milan Kučan zelo spreten politik in seveda zelo močan, se volitev za predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 spominja Igor Bavčar.

Pred tremi desetletji na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se v nekdanji še socialistični republike Sloveniji začele prve demokratične volitve. Spomnili smo se, kdo je izsilil najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini.

Nacionalna televizija bo danes zvečer predvajala četrti in zadnji del spominov kapetana Ozne, profesorja sociologije religije in svetovalca predsednika Milana Kučana Zdenka Roterja. V tretjem delu je spregovoril tudi o svojem delu na t. i. referatu za kler tajne politične policije.

Predsednik države Borut Pahor je danes v predsedniški palači sprejel nekdanjega predsednika Milana Kučana, Slavka Pregla, dr. Andreja Blatnika in dr. Sama Ruglja, sporočajo iz Urada predsednika republike. Obiskovalci so Pahorja seznanili s položajem slovenske knjige.

Na ljubljanskem pokopališču Žale so se danes z vojaškimi častmi poslovili od nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije Janeza Stanovnika. "Odhaja ena najsvetlejših osebnosti tistega rodu Slovencev, ki je pomembno zaznamoval naše življenje v drugi polovici 20. stoletja," je v žalnem govoru poudaril Milan Kučan.

Predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec je spregovoril o vzrokih za svoj odstop, svojih izkušnjah s koalicijskimi partnerji in obrisih morebitne nove vladne koalicije po predčasnih volitvah.

Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za današnji Večernji list izjavil, da imata Slovenija in Hrvaška mnoge skupne interese, a si namesto sodelovanja medsebojno razkazujeta mišice. Med drugim je opozoril, da na slovensko politično sceno prihajajo populisti, ki imajo možnost za zmago na volitvah.

»Nič ne bom dal izjave, ker ne vem, za kaj gre,« je Reporterjevemu fotografu sredi Ljubljane odgovoril nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Janez Drnovška med predsedniki slovenskih vlad volivci postavljajo najvišje. Sprašujemo se, kje se Kamničan Marjan Šarec bliža neponovljivemu Zagorjanu Janezu Drnovšku. Kaj vse mu še manjka? Zakaj je pri njegovih nastopih še dovolj prostora za bolj državniško držo in več navdihujočih, če ne že vizionarskih nagovorov?