Mineva 30. obletnica prvih demokratičnih volitev in odločitve za samostojno državo. Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva.

Ljubljanski župan Zoran Janković se v letih od svojega vstopa v politiko kaže kot največji borec za ohranitev "tekovin revolucije". Nosi rdeče zvezde, je govorec na partizanskih proslavah, slavi Tita, poje Hej, brigade. Toda, nikjer ni razvidno, da bi v prejšnjem režimu sploh kdaj bil član zveze komunistov. Analiziramo, od kod ta njegova revolucionarna preobrazba.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so včeraj slovesno podelili letošnja občinska priznanja. Najvišji priznanji, naziva častne meščanke in častnega meščana, sta prejela psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič in ekonomist Jože Mencinger. Slovesnost je minila tudi v znamenju spomina na Janeza Stanovnika, po njej so odkrili njegov doprsni kip.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov. Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".

Dr. Rosvita Pesek, televizijska voditeljica in novinarka

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Očitno po Sloveniji bolj kot drugi val koronavirusa razsaja virus levičarske hinavščine. Sicer levica ne bi za »novi obraz« snubila milijonarja Čeferina, ki na mesec povprečno zasluži okoli 120 tisoč evrov bruto, za kolikor mora slovenski delavec s povprečno bruto plačo delati skoraj šest let. Ja, pravilno ste prebrali – šest let! In takšen bogataš in predstavnik elite na bi bil novi vodja levice v času, ko prav levica in njeni mediji največje družbeno zlo vidijo v neenakosti, razslojevanju in elitah?!

Zadnje čase med najvidnejšimi politiki beseda pogosto nanese na kuhanje žab, nemara zaradi dejstva, da so se tudi pri nas končno ustavili ocenjevalci gostiln iz znamenitega kulinaričnega vodnika Michelin, ki po svetu jedo najrazličnejše jedi iz ohoho sestavin, ali pa razlog tiči kje drugje. O kuhanju žab govorita tako Janez Janša kot Milan Kučan.

Pišemo, zakaj lahko ob velikih investicijskih načrtih vlade Janeza Janše odpre šampanjec tajkun Stojan Petrič iz Kučanovega Foruma 21.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da je po tridesetih letih demokracije na Slovenskem nekdanji predsednik Milan Kučan (rojen leta 1941) še vedno najvplivnejša figura slovenske levice.

Naši levici je hinavščina očitno vgrajena v gene, sicer ne bi vse stavila na milijonarko Fajonovo. Potem pa se na levici še čudijo, zakaj Janša dela, kar hoče, in se vsem ošabno posmehuje!

Bivši predsednik republike Milan Kučan meni, da je Slovenija še vedno dobro delujoča demokratična država z nekaterimi pomanjkljivostmi, a se je o tem težko poenotiti, če je prikrita politična platforma dela politike, da je treba Slovenijo spremeniti v drugo republiko. Elementi vzpostavljanja te druge republike so po njegovih besedah tu.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je prepričana, da bo po naslednjih volitvah njena stranka dobila sedem ali osem poslancev, saj na vsakih volitvah naredijo boljši rezultat.

Dr. Stane Granda, zgodovinar

Letošnja obletna maša v Kočevskem rogu minulo soboto je potekala z manjšimi številom vernikov in vabljenih ob breznu pri Macesnovi gorici – prvič na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske.

Janša pri prevzemanju RTV Slovenija ne izbira sredstev, saj so njegovi koaliciji šteti dnevi in zelo dobro ve, da brez političnega nadzora nad tem ključnim medijem nima šans za vnovično vodenje vlade. Zato je njegova koalicija v programski svet RTV Slovenija nedavno imenovala cel kup Janševih fanatičnih podpornikov, med njimi tudi razvpitega cerkvenega janšista Ivana Janeza Štuheca, sicer avtorja knjige Slovenija brez Patrie in Zvonov (2017).

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je v intervjuju za Nedeljski dnevnik ob 30. obletnici prvih demokratičnih volitev, na katerih je v drugem krogu postal predsednik predsedstva, opozoril, da Slovenija še vedno nima strateške usmeritve države. Vladni ukrepi ob epidemiji koronavirusa se mu zdijo ustrezni, a ga skrbi za demokracijo.

V zadnjih letih se je v zvezi z vzporednim ekonomskim sistemom slovenske partije razkrilo marsikaj, kar je bilo svojčas, predvsem po zaslugi slovenskih medijev, premaknjeno v domeno fantazije. Kljub temu je tam zunaj ostalo nekaj pomembnih ugank, ki jih je treba razvozlati. V nadaljevanju podajam nekaj takih ugank.

Pričakoval sem in prizadeval sem si za Pučnikovo zmago, obenem pa je bilo zelo očitno, da je Milan Kučan zelo spreten politik in seveda zelo močan, se volitev za predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 spominja Igor Bavčar.