Nedavno ustvarjeni twitter račun Ljubljanski kulturnik, ki se predstavlja kot »insider iz zloglasne ljubljanske kulturniške scene,« je objavil par posnetkov, ki naj bi dokazovali povezanost prvaka Levice Luke Mesca z razvpitim kulturnikom Dušanom Smodejem, obtoženim spolnih napadov na več žensk.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Po dokaj glasnih očitkih opozicije, da vlada ne sprejema pravih, dovolj učinkovitih ukrepov za zajezitev inflacije in da se ne zaveda razsežnosti krize, ki nam grozi, se v zadnjih dneh le premika. Sicer je takšna drža opozicije logična oz. pričakovana in od opozicije (vsakokratne) tudi ni kaj drugega pričakovati. Edini problem bi bil, če bi imela prav. A R. Golob zatrjuje, da je optimist, da so na oblasti le nekaj tednov, a vseeno skrbijo za državljane – in k podpori ukrepov poziva tudi J. Janšo in M. Tonina.

Tako na zunaj se je poslanec Levice Miha Kordiš v osmih letih, odkar je Levica etablirana parlamentarna stranka, kar temeljito spremenil. Spomnimo se ga še, ko je po hodnikih in predavalnicah filozofske fakultete delil pravico in se šel revolucijo. Zaradi »družbenopolitične« dejavnosti se mu je študij raztegnil na dolgih osem let.

Odbor za zdravstvo je včerajšnji nujni seji z devetimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim potrdil predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Opozicija ministrstvu očita, da zakon ne bo dosegel svojega namena, nasprotuje mu tudi koalicijska Levica.

Erik Brecelj, kirurg

Gregor Tomc, znani profesor s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani intervjujev ne daje pogosto, kajti kot pravi, mediji niso prepričani, ali naj ga uvrstijo na levi ali desni pol, pa mu zato najraje dajo mir. To mu popolnoma ustreza. Kritičen je do vseh in že dve desetletji se trudi, da bi se v Sloveniji kulturna politika spremenila. Žal zaman. Upanje resda umre zadnje, a s takšnim odnosom do kulture bo Slovenija po njegovem mišljenju čez dve ali tri generacije verjetno izginila s svetovnega zemljevida.

Znano je, da je Levica na torkovi dopisni seji vlade glasovala proti pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski zvezi, prav tako je tudi na odboru za zunanjo politiko proti glasoval poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je danes podprl potrditev protokolov o pristopu Švedske in Finske severnoatlantski pogodbi. Obe državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruskega napada na Ukrajino, vsaka država pa ima pravico samostojno odločiti, kateri zvezi se bo priključila, je bilo glavno sporočilo v razpravi poslancev.

V Levici odločitve o morebitnem predsedniškem kandidatu še niso sprejeli, v stranki za zdaj še tečejo pogovori o tem. Vodja poslancev Matej T. Vatovec ob tem poudarja, da je naloga vsake stranke, da konkurira na volitvah. To bo tudi vodilo Levice, končno odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo zaključili notranje postopke.

Vštric z zaganjanjem vlade predsednik vlade in Gibanja Svobode Robert Golob pelje projekt združevanja, konsolidacije leve sredine. Ti kadrovski premiki nižjega ranga se sicer ne dotikajo dovolj neposredno kritičnih točk vladanja (kot so denimo finance in zdravstvo), a je tudi od te homogenizacije odvisno preživetje novega obraza, njegova napoved drugega mandata.

Kakšnim političnim in medijskim slavospevom smo bili priče, da imamo končno predsednico državnega zbora! Pa kaj! Odlično. Kje pa vendarle živimo, da bi to moralo biti nekaj posebnega? Prav bedno sem se počutila ob tem poudarjanju izvolitve prve ženske predsednice DZ!

Minuli teden je bila 14. obletnica izhajanja naše revije. 19. maja 2008 je prvič izšel Reporter, osrednja ekipa novinarjev in urednikov, ki ustvarja revijo, pa je v veliki meri še danes ista. Pa vseeno poslušamo, da bralec iz leta 2008 današnje revije ne bi več prepoznal? Ker smo bili zadnji dve leti kritični do ravnanja vladajoče opcije, ki je bila slučajno desna?

V SD in Levici bodo pričakovano kot kandidata za mandatarja podprli prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, sta po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju dejala vodja poslancev SD Jani Prednik in Levice Matej T. Vatovec. V obeh strankah si obetajo dobro sodelovanje v vladi, s ciljem uresničiti zastavljen program, sta še poudarila.

Kaj je v koalicijski pogodbi, ki bo podpisana v torek, takšnega, da je precej bolj leva kot liberalna? Koalicija ne odraža tega, da so volivci potrdili liberalne vrednote kot temelj ustroja slovenske družbe, s katerimi se umešča v svet zahodnih vrednot.

Vedno me kar strese, ko slišim politika, da bodo na ključna mesta v državi nastavili same strokovne kadre in ne političnih. In glede na svojo dolgoletno kilometrino ob vsaki novi vladi ponavljam iste stvari: postavite lahko tudi politične, samo da bodo strokovni!

V stranki Levica so potrdili, da sta njihova kandidata za ministra Asta Vrečko za resor kulture in Simon Maljevac za resor dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti. Kandidata mora sicer potrditi še svet stranke, odločitev bo znana predvidoma v petek, so napovedali v Levici.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS in NSi, ki sta prvi dan novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov vidi predvsem nagajanje bodoči koalicij in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.

V drugih koalicijskih pogajanjih na ravni predsednikov strank so se dogovorili o okvirnem razrezu resorjev, je za medije dejal Robert Golob. Okrepiti želijo področja podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja. Pogovore bodo nadaljevali naslednji teden, ko bodo znana tudi imena ministrskih kandidatov.

Te volitve so bile v mnogih pogledih fenomenalne. Še nikoli ni bila tekma tako ostra in surova, kot da smo na robu državljanske vojne. Ena stran je strašila z obnovo komunizma, druga z dokončno uveljavitvijo fašizma.