Zdaj se mora Mesec z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem le še dogovoriti, kaj storiti z raznašalci hrane po ljubljanskih ulicah. Če bi bil minister kot se šika, se s temi kolesarji res ne bi ukvarjal. Tudi o napovedani obvezni božičnici bi se lahko pogovoril s predstavniki gos-podarstva, saj, za božjo voljo, niso razredni sovražniki Levice. Ali je Luka Mesec Gospodar ali ni? Saj si je pridobil status voditelja, pozna obscenost in teatraličnost oblasti. Drugi so pristalo na to, da so mu podrejeni.
Mednarodno heglovsko združenje se bo te dni v Cankarjevem domu spraševalo, kako se dan-danes reprezentirane prevladujoče sile gospostva in kakšna je njihova performativna moč. Sliši se »kunštno«, z izrekom performativa opravimo dejanje, na katerega se jezikovni znak nanaša. Poglejmo dva primera. Ljubljanski župan Zoran Janković nenehoma izreka, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, on pa najboljši župan za to mesto. Volivcem so to sicer morda zdi teatralično, vendar deluje. Novembra ga bodo že petič v prvem krogi izvolili volivci najlepšega mesta na svetu.
Drugi primer. Prvi koalicijski vrh, ki ga je sklical premier Robert Golob, je prinesel nemalo samohvale in zadovoljstva. Malo manjka pa bi rekli, da so najboljša vlada na svetu. Kar bo treba le še ponavljati. In bo delovalo. Luka Mesec že ugotavlja, da bolj sodi v vlado kot v poslanske klopi opozicije. »Po osmih letih je bilo opozicije zame preprosto dovolj.«
Verjamemo, da mu bi lahko na simpoziju o gospostvu Slavoj Žižek v tem pritegnil.
Skratka, Luka Mesec ve, kar vedo organizatorji omenjene konference: temeljna poteza naše modernosti je ravno v tem, da naj bi prinesla smrt Gospodarja, Gospodarja z veliko začetnico. A ni bilo treba veliko časa, da smo izkusili, da je ta optimistični scenarij velika iluzija. Rečeno v teh dneh običajnem jeziku: če se kaže, da je gospodar gol, to ne zamaje njegovega položaja, temveč ga krepi.