Volivci na županskih volitvah seveda volijo človeka. Kar se v določeni meri prenese na svetniške volitve, saj svetniške liste podprejo župani, tudi ponekod s t. i. županovimi listami. Lep primer je Anže Logar, ki je pred štirimi leti v Ljubljani potegnil do 29,50 odstotka, kar se je poznalo tudi na izidu volitev v mestni svet – SDS je presegla 19 odstotkov, zdaj pa je stranka neznanim županskim kandidatom Igorjem Horvatom krepko nazadovala – na 11,85 odstotka. Nič čudnega, da je Logar izstopil iz ljubljanske politike. Aleš Primc, predsednik zunajparlamentarne male stranke Glas za otroke in družine, ni zaman s svojim obrazom in stasom na plakatih zaznamoval mesto. To je koga začudilo, a na koncu se je znašel za kakih pol odstotka pred omenjenim kandidatom SDS, stranke, ki je zmagala (po številu svetnikov) na teh volitvah. Sam pa je postal mestni svetnik.
Levica je poleg Jankovića edina, ki je lahko zadovoljna; Natašo Sukič se je približala desetim odstotkom. Tudi na državnozborskih volitvah je Levica v prestolnici beležila dvakrat boljši izid kot na državni ravni. Vzporedno z utrditvijo Levice izgublja sapo SD. Njihova svetniška lista v Ljubljani beleži le še 3,76 odstotka in dva mandata (SLS denimo 2,53). Gre za že njihov tretji nezavidljiv izid, ki bo zahteval refleksijo v stranki: od državnozborskih, predsedniških do lokalnih volitev.
Presenečenje je predvsem sam sebi pripravil celjski župan Bojan Šrot, ki sedmega mandata oziroma po 24 letih ni dobil v prvem krogu.
Mariborski župan Saša Arsenovič se lahko veseli (in se tudi je), ker je v drugem krogu dobil Franca Kanglerja. Ne le zato, ker ga je premagal že pred štirimi leti. Če bi bil na Kanglarjevem mestu Vojko Flis (kandidat Gibanja Svoboda), bi bilo delo zanj težje, ker bi se karte bolj mešale na novo. V kar šestih od dvanajstih mestnih občin je Gibanja Svoboda najmočnejša med vsemi strank, ki delujejo na lokalni sceni.
Matija Kovač je bil v celjski mestni svet izvoljen kot kandidat Levice, na županske volitve pa odšel kot neodvisen. Kot kak Anže Logar. Nastopa je piarovsko dodelano, sproščeno, z nasmehom, mladostno energijo.
Presenečenje je predvsem sam sebi pripravil celjski župan Bojan Šrot, ki sedmega mandata oziroma po 24 letih ni dobil v prvem krogu, zmanjkalo mu je dobrih tri odstotke. Ne veliko, a je lahko tudi to preveč. Njegov protikandidat Matija Kovač se mu je približal z dobrimi 33 odstotki. 30 let je mlajši od Šrota, arhitekt, svetnik dva mandata.
Matija Kovač je bil v celjski mestni svet izvoljen kot kandidat Levice, na županske volitve pa odšel kot neodvisen. Kot kak Anže Logar. Nastopa je piarovsko dodelano, sproščeno, z nasmehom, mladostno energijo; je občudovalec mestnega ekosistema Züricha. Kandidaturo v Celju je napovedal kot drugi takoj za županom Šrotom. Dober primer tega, da volivci lahko hitro v pravem človeku najdejo alternativo – tudi političnim strankam. Bomo videli, ali bo kaj zalegla podpora Gibanja Svobode.
Nekateri radi preštevajo »žrtve« Gibanja Svoboda. Na lokalnih volitvah usodne posledice čuti novogoriški župan Klemen Miklavič, kandidat liste Goriška.si. Leta 2018 je v drugem krogu porazil Mateja Arčona, ustanovitelja GS, njenega sekretarja in zdaj ministra. Njegov zaostanek za Samom Turelom, ki ga podpira nekdanji svetnik Nove Gorice Robert Golob, je nenadomestljiv.
