Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Poslanska skupina Levica je danes DZ predlagala, naj razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Medtem je odbor DZ za obrambo na seji podprl predlog obrambne resolucije, ki predvideva več za obrambno in varnostno politiko. Svoboda meni, da je to nujno zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer.

Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti, je na današnji slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dogodek je ob spominu na žrtve nacističnega režima minil v znamenju aktualnega dogajanja v svetu in opozoril pred nevarnostjo ponavljanja zgodovine.

Evropski poslanec Prebilič pogojuje in politično izsiljuje svoj vstop v nacionalno politiko – še posebej hrepeni po podpori prvega strica levice Milana Kučana.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v prvem odzivu po referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti dejala, da je bil referendum namenjen preštevanju glasov na desnici. Prepričana je, da poziv dela koalicije k bojkotu ni bila napaka. Koalicija sicer ostaja enotna, napoveduje.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je sanjal, da se leto osorej po rdeči preprogi le sprehodi na funkcijo predsednika vlade. »Strici iz ozadja« slovenske levice so mu zgradili avtocesto do vladne palače na Gregorčičevi.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Poslanec Miha Kordiš s somišljeniki za jeseni napoveduje ustanovni kongres nove stranke z imenom Mi, socialisti! Kot so danes sporočili, je trenutno članov nove stranke, ustanovitev katere je Kordiš napovedal že po izključitvi iz stranke Levica in izstopu iz njihove poslanske skupine sredi aprila, že več kot 500.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je izstop Mihe Kordiša iz poslanske skupine pospremil z besedami, da Kordišu želijo srečo na nadaljnji poti. Očitke o neliberalnih reformah in izdaji volivcev pa je zavrnil in ocenil, da Levica na svojih resorjih dosega "gromozanske premike", posamezni kompromisi pa so cena dela v koaliciji.

Poslanec Miha Kordiš, ki ga je disciplinska komisija Levice izključila iz stranke, je z današnjim dnem izstopil iz poslanske skupine Levice. "Več denarja za orožje in manj za pokojnine je zadnji žebelj v krsto nekdanje leve alternative," je zapisal v današnjem sporočilu za javnost.

Svetniški klub Levica je na Mestno občino Ljubljana naslovil uradno zahtevo za vpogled v pismo podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in v službene poti v aktualnem mandatu župana Zorana Jankovića. Župan zahteve za posredovanje teh informacij ignorira, s čimer kaže, da ne priznava osnovnih načel demokratičnega odločanja, menijo v Levici.