V Nemčiji je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je glede na projekcije prejela 28,5 odstotka glasov. Na drugo mesto pa se je prvič zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,5-odstotno podporo. Še vedno ni znano, koliko strank bo v parlamentu, saj pri dveh projekcije niso čisto jasne.

»SDS je v svojem mandatu 2012-2013 dejansko znižala pokojnine – to ni interpretacija, to so dejstva. Ko so krčili javne izdatke, so upokojenci občutili posledice na lastni koži. Danes pa bi radi zgodovino na novo napisali,« vztrajajo v Gibanju Svoboda.

NSi se pritožuje nad anketami, ki naj bi bile narejene za ustvarjanje javnega mnenja, zato je objavila svojo raziskavo razpoloženja volivcev. V njej se NSi kar dobro odreže, slabe volje pa je lahko Janez Janša.

Enomesečna javna razprava o izhodiščih novega stanovanjskega davka se je sklenila z vsesplošnim zavračanjem – z nemalo zabavljanja in sarkazma. Ni dvoma, da takšnega koncepta zakona (obdavčeno drugo in vsako naslednje stanovanje, prvo pa ne) ne bomo videli in še manj sprejeli.

Uporniški poslanec Levice (z zamrznjenim članstvom v stranki) Miha Kordiš je bil povabljen na inavguracijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, a jo je zaradi težav s potnim listom moral izpustiti.

Čeprav se je zdelo skoraj nemogoče, da bi Robertu Golobu po veličastni volilni zmagi aprila 2022 vladna koalicija razpadla v zadnji četrtini mandata, to ni povsem izključeno.

Kljub odstopu generalnega direktorja policije Senada Jušića se poslanci partnerskih SD in Levice še niso odločili, ali bodo na interpelaciji podprli notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Koalicijski SD in Levica pričakujeta odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića, so iz strank sporočili po današnjih sestankih z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem. Glede na nadaljnje dogajanje pa se bodo odločili, kako bodo ravnali na glasovanju ob interpelaciji Poklukarja, ki se bo v DZ zagovarjal predvidoma prihodnji teden.

Dilema, ki si jo je zastavila ortodoksna, ideološka frakcija Socialnih demokratov, je sama po sebi zgovorna. Ne sprašujejo se namreč, ali je velika koalicija mogoča, ampak jih bolj zanima, komu bi takšna koalicija zares koristila. Da bi svoje samoizpraševanje medijsko bolj poudarili, hkrati pa mu dali politično težo, so na oder povabili (svojega) bivšega predsednika Milana Kučana.

Zadnji dan lanskega leta je vlada potrdila novi zakon o medijih. Resorna ministrica Asta Vrečko je kar žarela. Mediji namreč sodijo v njeno delovno področje. Ministrstvo za kulturo, ki ga kadrovsko, politično in ideološko popolnoma obvladuje Levica, si je za glavni cilj prenove medijske zakonodaje postavilo zagotavljanje »pravice do celovite obveščenosti in svobodo izražanja«.

Tega filma Janez Janša ne bo videl, pravi premier Golob. Toda njegova samozavest utegne biti letos vseeno nekoliko omajana. Kajti 2025 je tudi predvolilno leto, in če ne bo presenečenj, bodo najkasneje konec prihodnje zime ali pa na začetku spomladi 2026 vsekakor parlamentarne volitve.

Levici že tretjič ni uspelo priti v Evropski parlament. Na lanskih volitvah so prejeli zgolj 4,81 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat doslej, zdaj pa izganjajo Miho Kordiša, ki mu sledi lep del članstva. Ali bo stranka sploh ostala v državnem zboru?

Na evropskih volitvah 9. junija so bili najbolj navdušeni v SDS, zdaj čakajo še nekakšno implozijo vlade. Pravico voliti je imelo 1.689.602 volivcev, glasovalo jih je 706.204 ali 41,8 odstotka. Nekaj več kot 31.000 glasovnic je bilo neveljavnih.

Poslanec Levice Miha Kordiš bi imel ekskluzivno pozicijo »edinega pravega socialista in večnega upornika« na račun ostalih, mu očita Nataša Sukič.

Ker se je uprl vodstvu Levice, se je Miha Kordiš znašel v nemilosti vodstva stranke in njej naklonjenih medijev

Miha Kordiš se je znašel v nemilosti vodstva Levice, ker s svojim Levim krilo kritizira delo njihovih ministrov v aktualni vladi, zlasti ministra za delo in socialo Luka Mesca. Če ga bodo izključili iz stranke, bo zelo verjetno ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na volitvah, s tem pa najbolj ogrozil svoje tovariše iz Levice.

Poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič očita kolegu Mihi Kordišu, da je postal »najboljši asistent in novi heroj desnice (in še koga, ki si želi, da izginemo) pri poskusu izbrisa Levice iz slovenske politike.

Predstavljajmo si ekonom lonec, v katerem nastaja čedalje večji pritisk. Varnostni ventil, ki služi sproščanju prevelikega pritiska, je nekdo privoščljivo zaprl, zato odvečna para ne more uhajati. V notranjosti vse bolj narašča temperatura, sliši se brbotanje, posoda se trese in zdi se, da bi lahko v nekem trenutku odneslo pokrov. Tako nekako bi lahko opisali najbolj pesimistični pogled na razmere v vladni koaliciji, ki navzven sicer še vedno deluje kot relativno normalna družina. A celo na pogled najbolj idilične družine svoje skrivnosti skrbno skrivajo pred zunanjim svetom. Kaj se torej dogaja v koaliciji?

V zakonodajnih načrtih ministrstva za kulturo direktor in urednik Beletrine Mitja Čander ne prepozna posodobitve kulturnega sektorja; še več, gre za vračanje k nekim polpreteklim modelom kulturne politike.

Koordinatorka Levice in kulturna ministrica Asta Vrečko se je v Londonu udeležila izrazito kapitalistične zabave, na kateri ji je novinarka zastavila pomenljivo vprašanje.