»Največjo uslugo desnici počne sredina, ki prelomi svoje predvolilne obljube. Oziroma levica, ki to preneha biti in se ne bori več za zaveze do ljudi. Kam to pripelje, smo lahko videli na volitvah v ZDA. Enako lahko sledimo v skoraj  vseh zahodnih državah. V slovenskem primeru skrajno desnico hrani naraščajoča socialna beda v družbi in izguba zaupanja volivcev v politiko,« v intervjuju za Reporter odgovarja samosvoj poslanec Levice Miha Kordiš.

Poslanska kolegica Nataša Sukič mu namreč očita, da je »najboljši asistent in novi heroj desnice pri poskusu izbrisa Levice iz slovenske politike«. Za njo je pogrom nad Kordišem uprizorila še Mladina, ki velja za neuradno glasilo stranke Levica.

Na neposlušnega poslanca so zlili golido gnojnice, ker je kritičen do dela vlade, še posebej do svojih ministrov. Kot vodja levega krila, ki ga je ustanovil s svojimi somišljeniki, je skoraj edini v stranki, ki je v stiku s svojo volilno bazo, ki jo tvorijo razne civilno-družbene skupine in sindikati. Ne glede na to, kaj si mislimo o njegovih idejah in posameznih izjavah, moramo priznati, da zelo dobro pozna vzdušje volivcev, ki so jih leta 2022 popeljali na oblast.

Povsem mogoče je, da bo Kordiševa stranka dobila več glasov kot kompromitirana kaviar Levica. Prav tako je tudi verjetno, da nobena izmed njiju ne bo prestopila praga državnega zbora.

Isti volivci so zdaj večinoma razočarani, saj kot v intervjuju za Reporter ugotavlja Kordiš, živijo slabše kot pred dvema letoma. Tako je zelo verjetno, da bodo na naslednjih volitvah ostali doma, podobno kot v ZDA volivci demokratov, in se bo na oblast vrnil Janez Janša.

Kordiš je »duša Levice«. Na volitvah pred kongresom stranke je njegovo krilo dobilo večino glasov članov, nato so lokalni odbori, ki jih obvladujejo podporniki vodstva, popravili voljo članstva in prevzeli svet stranke. Tako je Kordiša lahko premagala Asta Vrečko.

Zdaj ga vodstvo stranke izganja iz nje. Najbrž ni dileme, da ga bo disciplinska komisija izključila . Skupaj z njim bodo bržkone odšli še tisti iskreni levičarji, ki v njej vztrajajo. Verjeti je, da lahko Kordiš s svojimi privrženci ustanovi svojo stranko in z njo nastopi na volitvah. Povsem mogoče je, da bo njegova stranka dobila več glasov kot kompromitirana kaviar Levica.

Prav tako je tudi verjetno, da nobena izmed njiju ne bo prestopila praga državnega zbora. Toda mar je za to kriv Kordiš ali vodstvo stranke, ki uprizarja čistko? Predvsem pa je v svojem delovanju pokazalo, da so levičarji zgolj »po jeziku«, ko pridejo na oblast, pa so podobni vsem drugim oblastnikom.