Ob tej eni najnižjih udeležb v državah EU se postavlja vprašanja, ali smo ponotranjili Evropsko unijo, saj to daje razmaha populizmu vseh barv.

Kako je državna volilna komisije ugotovila in podelila mandate? Število glasov vsake liste je delila z vsemi celimi števili od 1 do 9, nato pa tako dobljene količnike razvrstila od najvišjega proti najnižjemu. Ugotovila je, da so na podlagi zaporedja najvišjih količnikov SDS pripadli štirje mandati, Gibanju Svoboda dva, Vesni, SD in NSI pa po en mandat.

Tako so bili v Evropski parlament z liste SDS izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič (vsi člani Evropske ljudske stranke), z liste Gibanja Svoboda Irena Joveva in Marjan Šarec (skupina Renew Europe), z liste Vesne Vladimir Prebilič (Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze), z liste SD Matjaž Nemec (Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov) in z liste NSI Matej Tonin (Evropska ljudska stranka). Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.

Špekulacije, da bi lahko volitve vodile do notranjepolitičnih pretresov, so se izkazale za pretirane. A ne povsem. Utrdile so SDS in še okrnile položaj koalicijskih strank. Leva sredina je še enkrat izgubila evropske volitve proti desnici. Pokazalo se je porušeno zaupanje med levosredinskimi volivci in njihovimi izvoljenimi predstavniki.

Stranka Levica je bila spet daleč od evropske poslanke. Gibanju Svoboda je malo zmanjkalo do tretjega mandata, ostala je pri dveh mandatih LMŠ. Z izidi so bili zadovoljni. Nenazadnje so volitve utrdile Roberta Goloba kot hegemona levo od sredine. SD, ki se še ni konsolidirala po aferi Litijska, je izgubila mandat. NSI bi mandat predsednika stranke Tonina skoraj izgubila, resno ga je ogrozil nosilec liste SLS Peter Gregorčič, ki je po volitvah skušal prevzeti SLS, a se mu Marko Balažic ni dal.

Nekdanji kočevski župan Prebilič še išče pot, kako in s čim bi prodrl še v nacionalno politiko. Zelena stranka Vesna, ki mu je omogočila kandidaturo, je zgolj neparlamentarne stranka.

Eden od zanimivejših fenomenov volitev je bila Zala Tomašič (SDS); z 9. mesta je s kombinacijo terenskega dela in družbenih medijev prehitela veliko bolj izkušene politike, denimo podpredsednika stranke Aleša Hojsa. Od slovenske petčlanske družine Evropske ljudske stranka je le Tonin dal glas za Ursulo von der Leyen in njeno sestavo Evropske komisije.  

Zaradi računa koalicijskih strank, da bi lahko na volišča pripeljali več svojih volivcev,  so na dan volitev potekali tudi posvetovalni referendumi s štirimi referendumskimi vprašanji.

Volivci so se izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Vso so »šli skozi«, največ podpore (70 odstotkov) uživa večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev.