Naj bo omogočen vstop javnosti v rov sv. Barbare in njihov grob dostojno urejen, se je ob obletnici vstopa v rov sv. Barbare v Hudi jami zavzel dr. Jože Dežman. Objavljamo njegov zapis.

V Sloveniji »ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo, in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne«, opozarja Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nocoj odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.

Zgodovinar Jože Dežman je s sodelavci posnel film 3450 - bratomor v Jami pod Macesnovo gorico.

V Strunjanu, kjer ima svoj drugi dom, smo se z Jožetom Dežmanom pogovarjali o njegovih zadnjih odmevnih projektih: razstavi o raziskavi morišča brezna pod Macesnovo gorico, taisti razstavi v Evropskem parlamentu in šestem poročilu vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki bo izšel na izbrisani dan spomina na žrtve komunizma.

Ob obletnici govora ministrice z kulturo Aste Vrečko na Čebinah je zgodovinar Jože Dežman Vrečkovi posvetil zapis, v katerem kritizira njeno strokovnost in njen akademski status.

Na družbenih omrežjih je postal pravi hit komentar odpuščenega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana, ki ga je napisal leta 1994, ko je bil še član LDS in kot pravoverni pripadnik komunističnega zgodovinopisja urednik revije Borec, glasila zveze borcev.

Na sporočilo nekdanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana, da je v torek prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, se je v sredo odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Povedala je, da je bila Dežmanu "odpoved izročena zaradi prenehanja obstoja delovnega mesta". Z izjemo dveh direktorskih mest so druga ohranili, je dodala.

Do združitve muzejev osamosvojitve (MSO) in muzeja novejše zgodovine (MNZS) v muzej novejše in sodobne zgodovine (MuZXXI) direktorju MNZS Jožetu Dežmanu je bila včeraj zjutraj po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog naveden v odpovedi je nesposobnost.

Na predlog ministrstva za kulturo je vlada brez strokovnega elaborata in vključenosti uradništva na resorju ukinila Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve ter ju spojila v nov muzej.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman se je odzvala na včerajšnjo odločitev vlade, da združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovi nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Pričakuje javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi zahtevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega.

Junija lani se je Robert Golob, takrat še prvi človek družbe Gen I, udeležil prireditve v Šentjerneju in Šmarjeti, s katero je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) počastilo 30. obletnico razglasitve samostojnosti in neodvisnosti slovenske države. Bil je osrednji govorec pri razpravi o zelenem prehodu slovenske energetike.

»Spoštovana, na Sv. Urhu vas je Jankovič razglasil za svojo kandidatko. Ali boste, če boste predsednica RS, v zameno za njegovo podporo zagovarjali tudi politike, ki nas vodijo naravnost v sramotno zavrženo civilno religijo titoizma)?« je direktor Muzeja novejša zgodovine Jože Dežman v odprtem pismu vprašal predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Izkop ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico se v teh dneh nadaljuje. Arheologi so doslej izkopali posmrtne ostanke več kot dva tisoč umorjenih. Koliko jih je še, lahko ob zvončasti obliki jame in negotovosti glede reliefa dna jame le ugibamo. Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v današnji izjavi sprejeti ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v skladu z dogovori pričakuje, da se bodo letos raziskave v breznu zaključile.

Predvidoma konec prihodnjega tedna naj bi bilo po neuradnih informacij v Parku vojaške zgodovine v Pivki dano na ogled enajst kipov s protokolarnega parka Brda pri Kranju. Zbirka je komplementirana in prvič obdelana v po strokovnih merilih. Prva urejena zbirka kipov iz časa socializma bo postavljena v t. i. Parku spomenikov, na zelenici na zgornjem platoju. Postavitev sta potrdila tako svet Muzeja novejše zgodovine kot njegov strokovni svet.