"Ali Maister in njegovi borci za severno mejo niso slovenska vojska?" zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca sprašuje dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.

"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec se je med promocijo svoje knjige Partizani širokoustil, da bi tudi sam šel v partizane. Žal pa se v Partizanih pokaže, da niti ne ve, kam bi hotel iti.," v novem zapisu opozarja dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Življenje je veliko več kot pa črno-belo fantaziranje o tem, koga bi častil kot upornika in koga bi opljuval oz. ustrelil kot kolaboranta," zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu sporoča dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.

»Odtujenost od partizanske resničnosti kaže, da Pirjevec živi na domišljijsko napihnjenem neznanem letečem predmetu,« je v javnem pismu do Jožeta Pirjevca kritičen Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Izpostavlja tudi Mussolinijevo frazo »s puško in knjigo«, ki je v naslovu knjige Boža Repeta S puško in knjigo. Je Pirjevec to podtaknil Repetu, sprašuje Dežman.

"Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna," je predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman kritičen do zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Očita mu nepoznavanje vloge žensk v partizanskem gibanju in odnos komunistične nomenklature do njih.

»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura«. Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče, morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev. Toda oznaka kreatura bi bilo veliko bolj kot za partizansko gibanje uporabno za oznako pojavov, na katere naletimo v Pirjevčevih Partizanih.

Je Slovenska akademija znanosti in umetnosti za zakon molka namesto dialoga, je dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, komentiral odziv predsednika SAZU Petra Štiha na Dežmanovo pobudo, naj SAZU preveri, ali ima v svojih vrstah člana, ki javno zagovarja stalinistične zločine. Ciljal je na zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki mu očita identifikacijo s stalinističnim terorjem.

Knjiga akademika Jožeta Pirjevca Partizani je strokovno, etično, moralno in ideološko problematična, meni predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman v javnem vprašanju SAZU. Pirjevec očitkov ne komentira, SAZU pa odgovarja, da njena naloga ni kritizirati ali zagovarjati dela članov.

Zgodovinar dr. Jože Dežman, skrben bralec knjige dr. Jožeta Pirjevca Partizani, je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pozval, umestno, naj preveri, ali ima v svojih vrstah člana, ki javno zagovarja stalinistične zločine in bi jih ponovil, ki se ideološko-partijno opredeljuje, ki ima v svojih Partizanih množične faktografske napake, ki ni sposoben dialoga …

Med umorjenimi v fojbah niso le Italijani, temveč tudi Slovenci in Hrvati,« opozarja dr. Jože Dežman.

Pred formalno vrnitvijo Narodnega doma v Trstu v slovenske roke bosta predsednika Slovenije in Italije Mattarella in Pahor v ponedeljek v Bazovici položila vence k spomeniku bazoviških žrtev in pri fojbi – na različnih koncih vasi. Čeprav velika večina predstavnikov Slovencev v Italiji tej spravni gesti vsaj ne nasprotuje, so do nje še najbolj neprijazni trši levičarji v Sloveniji.

Ta mesec mineva sto let od rojstva pravnika in ekonomista Ljuba Sirca. V Gorenjskem muzeju so ob tej priložnosti v Kranju načrtovali spominsko srečanje, na katerem bi počastili spomin nanj in izpostavili njegovo dediščino na področju ekonomije. Vendar so zaradi epidemije novega koronavirusa muzejski večer odpovedali in ga bodo izvedli jeseni.

V Gorenjskem muzeju smo pripravljali okroglo mizo ob stoletnici rojstva Ljuba Sirca, 19. april 1920 - 1. december 2016. Ljubo Sirc je bil vodilni kritik komunističnih in zlasti jugoslovanske samoupravne ekonomije.

Dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ob enajsti obletnici vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami, ugotavlja, da potrebujemo sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč dosegli ureditev, ki bi bila primerljiva z zahodnimi demokracijami. V nadaljevanju objavljamo Dežmanovo izjavo.

Pred slovenskim državnim praznikom, veselim dnevom kulture, Prešernovim dnevom, je ljubljanski župan Zoran Jankovič v Dnevniku (Peter Pahor, Domobransko pokopališče na grajskem hribu, 6. februarja 2020) spet določil nekulturne koordinate svojega ideološkega obzorja.

Ob 78. obletnici dražgoške bitke bo danes opoldne v Dražgošah osrednja spominska slovesnost, ki predstavlja vrhunec 63. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Na prireditvi, na kateri bo slavnostni govornik pesnik in dramatik Ervin Fritz, se vsako leto zbere več tisoč ljudi. Mnogi v Dražgoše pridejo peš.