Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov.

Dne 18. oktobra 2019 je jamar Bojan Vovk vstopil v jamski prostor, kjer je umrlo vsaj šest žrtev pomora vojnih ujetnikov Slovenske narodne vojske v breznu pod Macesnovo gorico. 22. oktobra so jamski prostor pregledali še pripadniki posebne enote policije s kriminalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom.

Da bi bil omogočen dostop do posmrtnih ostankov okoli 1.500 pomorjenih domobrancev vrženih v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je Komunala Kočevje s podizvajalci do zdaj iz jame odstranila že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. V globini okoli dvajset metrov so že naleteli na plast posmrtnih ostankov.

Božidar Trefalt je o svojih spominih spregovoril v pogovoru z Jožetom Dežmanom prejšnji četrtek v prostorih galerije Družina.

Dr. Jože Dežman, zgodovinar

V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu začenjajo odstranjevanje minirane kamnine z ostankov več kot 1500 po drugi svetovni vojni umorjenih ljudi, je sporočil predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Zaradi večjega števila žrtev je v programu Dežmanova komisija zapisala, da bo treba na pokopališču Žale zagotoviti »večje, monumentalno pokopno polje«.

Zgodovinar dr. Jože Dežman je leta 2007 kot direktor Muzeja novejše zgodovine večkrat predlagal vladi Janeza Janše, da bi v Pivki uredili Park revolucije in tja preselili komunistične spomenike. Pripravljen je bil tudi projekt, a z vlade ni bilo nobenega odziva.

Dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Na drugem pogovornem večeru v kavarni Delavskega doma Trbovlje smo gostili zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana.

Hvala za reklamo, a žal ti ne morem slediti "po tvoji sanjski poti nadzgodovinarice, nadmoralistke, nadepuratorke in nadšlogarice", je dr. Jože Dežman odgovoril Spomenki Hribar, ki ga je v Sobotni prilogi Dela obtožila, da je v razvpitem pogovoru z Jožetom Možino manipuliral z zgodovino.

Napadi na Možino, Dežmana in Strehovca kažejo na to, da je pravica do svobode govora, misli in veroizpovedi v nevarnosti, v izjavi opozarjajo v Gibanju Prebudimo Slovenijo. Izjavo so predstavili na današnjem Zboru kristjanov in ljudi dobre volje.

"42.000 ljudi mora tega idiota tožit, moramo ga onesposobit, in isto velja za Možino, in isto velja za hišo RTV in za glavnega direktorja!" je avgusta v Kopru na "mitingu resnice" proti Jožetu Možinu grmel Boris Kobal.

"Poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski v zadevi intervju z dr. Dežmanom je v bistvenih elementih enostransko in politično motivirano," se je Jože Možina odzval na poročilo varuhinje.

Raziskovalec Roman Leljak je na podlagi dokumentov iz arhivov našel bunker nad železniško postajo Radeče, v katerem naj bi povojni komunistični oblastniki skrivali hrvaškega politika Andrijo Hebranga, ki so ga umorili leta 1949. Ker je v zaklonišču našel sežgano truplo, meni, da gre za izginulega Hebranga.

Zgodovinar dr. Jože Dežman je vajen marsičesa, a so ga vendarle osupnili nekateri odzivi na njegov intervju na TV Slovenija, saj iz njih sklepa, da žrtve titoističnega nasilja, ki so bile pravzaprav večinski del slovenskega življa, še vedno ne bi smele priti do besede.

Nad Jožetom Možino se po stari partijski maniri in ob sodelovanju še vedno obstoječe in aktivne Udbe pripravlja fatalni pogrom - vaša sveta dolžnost, da se brez oklevanja, kot pokončen in ponosen mož, izpostavite in se postavite v bran zagovarjanju vaših pogledov in stališč do javne RTV, je Peter Hribar pozval generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca.

V začetku avgusta je borčevska organizacije zgodovinarju Jožetu Dežmanu prek odvetniške pisarne poslala zahtevo za javno opravičilo oziroma opomin pred tožbo.

"Preseneča molk RTV Slovenije, državnih institucij in raznih varuhov svobode govora, ki niso odločno reagirale na grožnje in politične pritiske, ki jih je prejel novinar nacionalne televizije g. Jože Možina," so se v društvu MORiS odzvali na napade na Možino zaradi intervjuja z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom.

Ker je dogodek Dežman - Možina vsem znan, pojdimo takoj v jedro zadeve. Najprej o profesionalizmu na nacionalni televiziji.