Predvidoma konec prihodnjega tedna naj bi bilo po neuradnih informacij v Parku vojaške zgodovine v Pivki dano na ogled enajst kipov s protokolarnega parka Brda pri Kranju. Zbirka je komplementirana in prvič obdelana v po strokovnih merilih. Prva urejena zbirka kipov iz časa socializma bo postavljena v t. i. Parku spomenikov, na zelenici na zgornjem platoju. Postavitev sta potrdila tako svet Muzeja novejše zgodovine kot njegov strokovni svet.

Zakaj bi nepismenega nemca Branka Maslešo označili še za batino? Odgovor je razmeroma enostaven. Ker Masleša zagovarja stalinistične bogove, ki so iz pravnikov naredili poslušne batine ideologije. Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino brezpravnega stalinizma in titoizma. Pa ne bo šlo tako, kot je prostodušno napovedal v svojem šahovsko prozornem in očitno naročenem diktatu v Dnevniku 11. decembra. Masleša je z intervjujem v Dnevniku pokazal svojo kremenito stalinsko konstitucijo.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

"Ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo/prikrivajo dejstva?" je v javnem pismu vprašal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Kritičen je do uporabe materiala muzeja v oddaji TV Slovenija Spomini, v kateri je nastopil pravnik in zdravnik Miloš Kobal - Dežmana je zmotila predstavitev Kobalove vloge med in po drugi svetovni vojni.

"Potem, ko je odšla iz MNZS, dr. Širokova svoje nekdanje podrejene nadleguje tako, kot se je navadila v času, ko je bila direktorica," svoji predhodnici očita novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. V odprtem pismu Dežman trdi, da so ga zaposleni v muzeju že pred časom prosili, naj jih odreši direktorice.

"Koprivc sebe predstavlja kot »ponosnega naslednika Zveze komunistov«. Domnevam, da to nasledstvo pomeni tudi ponos na marksizmom, leninizmom, boljševizmom, stalinizmom, maoizmom in še marsičem, kar se je rodilo iz komunističnega projekta. Seveda pa tudi ponos nad stalinističnim in samoupravnim titoizmom," sprašuje direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman poslanca SD Marka Koprivca.

Dan potem, ko je danes minister za kulturo Vasko Simoniti dopolnil sedemdeset letu, mu državni zbor, natančneje opozicija, prireja svojevrstno slavje - interpelacijo.

Mineva 12 let od odkritja mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami in predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je ob tem spomnil na delo komisije in izpostavil problematičen odnos dela slovenske politike in javnosti do žrtev povojnih pobojev.

Vodenje muzeja novejše zgodovine je pred prevzel zgodovinar in muzejski svetnik dr. Jože Dežman. Da na ta položaj prihaja nek primitivec, renegat, konvertit, celo nezgodovinar, strankarsko vdan osebek, kostoljubec ... to vse bi bile lahko tudi povsem simpatične označbe na njegov račun, če bi jih tisti, ki jih izrekajo, utemeljili, dokazali, nam je dejal Dežman.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je za direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije imenoval Jožeta Dežmana. Mesto direktorja bo prevzel 1. februarja 2021 in muzej vodil do vključno 31. januarja 2026, poroča današnje spletno Delo. Ponoči pa se je na ploščadi pred muzejem pojavil napis "sramota".

"Kako to, da se ne oglasite zaradi razglašanja Janeza Stanovnika za osamosvojitelja, čeprav je z vsemi silami branil Jugoslavijo in častil tajno politično policijo?" dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, sprašuje kritike napovedanega novega muzeja slovenske osamosvojitve.

»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.

»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?

»Kakorkoli obračamo, je bilo v Sloveniji po zmerni oceni več kot 30.000 smrtnih žrtev bratomornega obračuna ali okoli tretjine vseh žrtev. Več kot dva odstotka prebivalstva. To nas uvršča v območja z intenzivno državljansko vojno,« pravi dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman je v pismu javnosti kritičen do pisanja zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca v knjigi Partizani.

»Akad.prof.dr. in politikant Jože Pirjevec ima večkrat težave s kakimi poimenovanji. Tako v njegovim Partizanih pogrešamo opredelitev državljanske vojne oz. več državljanskih vojn, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zaznamovale dogajanje v Jugoslaviji,« o zgodovinarju Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Domišljijska Pirjevec in Ferenc prekosita celo Edvarda Kardelja,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Ali si predstavljate kakega titofilnega avtorja, ki bi o Pohorskem bataljonu pisal, ne da bi navedel, da gre za Pohorski bataljon in ne da bi navedel njegove izgube v zadnjem boju? Pirjevec to zmore,« je do dela zgodovinarja Jožeta Pirjevca kritičen, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.

"Ali Maister in njegovi borci za severno mejo niso slovenska vojska?" zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca sprašuje dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.