»ʻSamo da je ne bi pregledovali. Vsa je pretepena ...ʼ si dahnil skozi zobe. Odvihnil sem ovratnik: same klobase. Odpel bluzo: niti centimetra kože, ki ne bi bil poškodovan,« je v knjigi Nevarna razmerja zapisal Jože Javoršek.

»Večeri s pijačo so redkokdaj minili brez streljanja. Večinoma je hotel sestreliti kakšen predmet: luč, sliko, žebelj na steni itd.,« je na zaslišanju na Udbi leta 1948 govoril Jože Javoršek o eni od bolezni Vitomila Zupana.

»Kadar je bil v njeni sobi, sta imela seksualne odnose na najrazličnejše načine. Pri tem je pričel Lenko sadistično pretepati,« je na zaslišanju na Udbi leta 1943 izjavil Jože Javoršek o Vitomilu Zupanu in njegovem trpinčenju Alenke Tepina. strani Vitomila Zupana.

Založba Beletrina je nedavno predstavila izbor iz literarnih del Obraz sežganega pisatelja Vitomila Zupana. Pred dvema letoma pa je publicist Ivo Žajdela v Reporterju objavil niz prispevkov, ki se dotikajo Zupanove obsodbe leta 1949. Žajdela ima Zupana za »klinični premer odvisnika od spolnosti, ki je svoje spolne žrtve z lahko odmetaval od sebe«. Danes objavljamo prvega od petih člankov Iva Žajdele o temni strani Vitomila Zupana.

Založba Beletrina je nedavno predstavila izbor iz literarnih del Obraz sežganega pisatelja Vitomila Zupana. Obsežna knjiga 900 strani v prerezu izjemnih dogodkov Zupanovih treh avtobiografskih literarnih del rekonstruira tok avtorjevega življenja.

V noči na 1. avgust 1942 so partizani požgali osem domačij pri Šentjoštu in na domovih ubili Franca Bradeška in ženo Ivano, starša petih otrok, najmlajši je bil star samo šest tednov, ter Alojzija Jesenovca in ženo Ivano, dveletna hči Ljudmila je zgorela v hiši.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je uredništvu Reporterja prinesel karton steklenic piva Komunajzer Broz v zahvalo za članke, ki smo jih v zadnjih tednih objavili v naši reviji.

V dokumentih politične policije Zmago Jelinčič nastopa s kodnim imenom Apotekar in Padalec. Njegova specialnost je bila politična emigracija, zato se je lotil tudi zalezovanja publicista Iva Žajdelo, ki je imel stike z nekdanjim domobrancem in hotelirjem v Gorici Vinkom Levstikom.

Ivo Žajdela, novinar

Partizanski napad na Kočevje je zahteval smrt sto partizanov. Ti so bili za komuniste vedno le nepomembni »davek« za krvavo pot na oblast.

5. novembra 1942 so partizani Pohorskega bataljona v Mislinji umorili obratovodjo v Pergerjevi tovarni lepenke Jurija Ložnjaka in njegovo ženo Ano. Umorili so ju s sekiro (Franc Zalaznik - Leon, Dolga in težka pot, Maribor, 1963, str. 117–119; France Filipič, Pohorski bataljon, Ljubljana, 1979, str. 344 –348).

Avgusta 1943 sta dva partizana v spremstvu terenca OF Nikolaja iz Breginja, brezrokega Koleta, prišla na dom Franca Lazarja v Borjani. Zahtevala sta orožje in strelivo. Ko je strelivo jemal iz predala mize, ga je partizan ustrelil v tilnik, potem so morilci zbežali.

Na Kobariškem so partizani od 12. februarja 1943 do 30. avgusta 1947 ubili več kot 45 posameznikov, med temi tudi družino Licjotovih v Logjeh pri Breginju.

Ne le da so Košmrljevim in Knavsovim v Loškem Potoku tri mesece po koncu vojne partizani na najbolj kruto umorili očeta, pozneje so bili preživeli člani družine še bolj zaznamovani in kaznovani. Ti kraji so še 70 let pozneje prekriti s strupeno kopreno strahu.

Partizani so tri mesece po koncu vojne, 15. avgusta 1945, v Loškem Potoku umorili dva očeta, prvi, Anton Košmrlj iz Malega Loga, je bil oče dvanajstim otrokom, drugi, Jože Knavs iz Retij, je bil oče enajstim otrokom. Revolucija je družini uničila, okolico pa zastrašila.