Pred drugo svetovno vojno je imela družina Košmrlj, po domače Antonova, petnajst članov. Kmalu pred vojno sta umrla stara starša, družina se je zmanjšala na trinajst članov. Oče Anton, rojen leta 1888, je bil med prvo svetovno vojno avstro-ogrski vojak, na ruski fronti je bil težko ranjen, a je čudežno preživel. Ko se je vrnil iz ruskega ujetništva, se je poročil s Frančiško, rodilo se jima je dvanajst otrok: Anton (1922) je bil leta 1945 ubit kot vrnjeni domobranec, Angela (1923) je bila poročena in je umrla leta 2004 na Bločicah, Alojz (1924) je bil poročen in je umrl leta 2005 na Reki, Stanko (1925) in Drago (1926) sta bila leta 1945 ubita kot vrnjena domobranca, Marija (1928) je bila poročena in živi na Hribu-Loškem Potoku, Francka (1929) je umrla leta 1947 zaradi zastrupitve zoba, Ljudmila (1930) je poročena in živi v Kanadi, Ivan (1931) je poročen in živi na domu v Malem Logu pri Loškem Potoku, Jože (1933) je bil ubit leta 1953 v JLA v Srbiji, Mirko (1935) je poročen in živi v Ljubljani, France (1938) je umrl leta 1997 na Reki. Mati Frančiška (1894) je umrla leta 1980 na domu.
Pot k domobrancem
Pripoved sina Ivana Košmrlja, ki živi na domu v Malem Logu pri Loškem Potoku, o umoru očeta pri Gori oz. Vagovki 15. avgusta 1945: Ker smo bili velika družina, je šla sestra Marija za rejenko k sorodnikom Andrejevim v vas Kračali na Goro, danes Petrinci nad Sodražico. Od tam je bila doma mama.
Brat Alojz je odšel v Beograd in tam je ostal do konca vojne, potem pa se je preselil na Reko, kjer je dobil službo v pristanišču. Pozneje se je k njemu preselil najmlajši brat France. Oba sta že pokojna. Brat Anton je bil najstarejši.
Spomladi 1942 se je pridružil partizanom. V času roške ofenzive je v bližini Ogenjce, kjer je bila partizanska bolnišnica, vodstvo partizansko vojsko razpustilo, brat se je vrnil domov. Bil je shujšan, zaraščen in ušiv. Zaradi trahoma je skoraj oslepel. Na zdravljenje je odšel v Ljubljano, kjer je dočakal kapitulacijo Italije.
Razpuščeni fantje, ki so bili v tem času pri partizanih, so prav tako prišli domov. Za to so izvedeli Italijani in vsi so se morali javiti na njihovo postojanko. Kdor ni s seboj prinesel orožja je bil ustreljen, vse druge pa so odpeljali v italijanska taborišča. Ob nemški zasedbi Ljubljane in organiziranju domobranstva se je Anton pridružil domobrancem. Ob nemški ofenzivi novembra 1943 sta se jim pridružila še brata Stanko in Drago.
CELOTNA ZGODBA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN V TRAFIKI24