Tistega dne sta prišla dva partizana v spremstvu terenca OF Nikolaja iz Breginja, poznanega kot brezrokega Koleta (bil je brez leve roke). Od Franca Lazarja sta zahtevala orožje in strelivo. Ta ju je brez posebnega upiranja odgnal v svojo sobo, medtem ko je jemal iz predala mize strelivo, ga je partizan ustrelil v tilnik, potem sta morilca zbežala. Hedvika je dogodek opisala tako: »V soboto, že bolj pozno popoldne, so prišli trije partizani, takrat smo jim pravili četniki. Z mamo sva pleli gori za hišo. Nenadoma sva v hiši slišali strel. Prestrašeni sva stekli domov in videli hiteti tri partizane proti Podbeli. Šli sva pogledat v Francovo kamro in ga zagledali mrtvega, v krvi, ustreljenega v glavo, ob mizi, kjer je imel predal s svojim lovskim strelivom. Takoj sva vedeli, kaj se je zgodilo. Mati je klicala in tresla Franca, toda bil je mrtev.
Čez dva dni smo imeli pogreb, iz Modrej je prišlo tudi njegovo dekle Helena Skrt in njeni sorodniki. Ljudje so govorili vse mogoče, tudi to, da vedo, kdo je Franca ubil. Tudi jaz sem vedela, da hodijo po Breginjskem kotu trije četniki iz Jugoslavije. Tudi po imenu jih poznam (povedala je imena), z njimi pa sta hodila še en Breginjec in dva Borjanca, ki jih tudi poznam (povedala je imena).
Oče je po pogrebu šel spet delat v Baveno ob jezeru Lago Maggiore, kjer je bil delovodja pri urejanju hudourniških potokov. Tam je tudi umrl, zadet od srčne kapi, še ne leto dni po tistem, ko so umorili sina. Star je bil le 59 let (rodil se jeleta 1885).«
»Predlog« za umor
Zadevo so raziskovali tudi italijanski karabinjerji, a so rekli: »To, vidite, delajo ribelli.« Hedvika je še povedala: »Ena domačinka, Borjanka, je takrat izjavljala, da hodi Franc vsak teden v Tolmin izdajat, v resnici pa je hodil k svojemu dekletu. Izdajati pa tudi ni imel kaj, ker se ni nikoli zanimal za drugo kot za to, da je hodil redno delat v Rajbelj, ko si je vzel čas na lov, in k dekletu. Če bi že hotel kaj izdajati, bi to lahko naredil v Rajblju ali pa bi šel v Kobarid.« Prizadeta Hedvika je jokala, njen mož Miha pa je dodal: »Ja, hudičevi časi so bili.«
Predlog za umor, ker naj bi bil »izdajalec«, je dal »krajevni odbor OF«. Po pripovedovanju sestre Hedvike so se po vojni posamezniki izgovarjali, da niso bili zato, ker da so Franca dobro poznali kot pridnega in skrbnega delavca, saj je hodil vsak ponedeljek delat v Rajbelj.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
