Skrb zbujajoče je, da se zaradi vseprisotne doktrine odtujevanja vedno pogosteje dogaja odvzem skrbništva materam in dodelitev očetom. Za pravičen razplet zgodbe mame, ki ji je sodišče odvzelo skrbništvo za njene tri otroke pred dvema letoma in ji celo onemogoča stik z njimi, se je zavzela psihoanalitičarka dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina.

Na intervju prinese violončelo – ravno je prišel z vaje za nastop, ki ga pripravlja z nekdanjimi prijatelji in sošolci. Tilen Artač je namreč nadarjen glasbenik, a je večini Slovencev znan predvsem kot nepogrešljivi član ekipe Radia Ga Ga, v zadnjih letih pa je prvi zvezdnik oddaje Kaj dogaja na Televiziji Slovenija.

Arjan Pregl je uveljavljen slovenski slikar, ki že od samega začetka svojega ustvarjanja želi s svojimi deli v gledalcu vzpodbuditi tudi določeno razmišljanje o delu, umetnosti, družbi na sploh. Kot pravi, je umetnost vedno odpirala nova razmišljanja, nove poglede na stvari. Ni treba, da je to politična parola, dovolj je nek nov pogled, ki človeku malo zamaje njegova prepričanja in mu pokaže, kje v svetu je. A bolj kot z umetnostjo je v zadnjem obdobju zanimanje določene politične opcije vzbudil predvsem s svojimi komentarji na družbenih omrežjih, odzivi nanje pa so že zdavnaj presegli meje normalnega.

Nini Medvešek so pred nekaj leti diagnosticirali multiplo sklerozo. V intervjuju boste lahko prebrali, koliko let je preteklo od prvih simptomov do diagnoze.

Dr. Igor Bahovec se na teološki fakulteti raziskovalno ukvarja z osebo in skupnostjo, civilno sfero, socialnim kapitalom, postmoderno kulturo, krščansko religijo in duhovnostjo. Je tudi član študijske skupine za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci.

Ivo Vajgl ima dolgoletne izkušnje v diplomaciji in zunanji politiki, bil je zunanji minister, poslanec, nazadnje evropski poslanec. »Če ne bi verjel, da lahko zmagam, ne bi kandidiral,« pravi.

S trampolini so skakali in zabijali žogo v koš na železniških progah, gradovih, mostovih in nešteto košarkarskih tekmah, s svojimi spektakularnimi videi, ki ne potrebujejo pojasnila ali prevoda, pa so med redkimi slovenskimi zabavljači, ki jim je uspel preboj tudi v tujini. Marko Knafelc in Domen Rozman, vodji projekta in podjetja Dunking Devils, sta nam razložila skrivnosti uspeha.

Legendarni televizijec Tomaž Perovič kje v intervjuju za Reporter spregovoril o svojem odhodu s POP TV na Delo in o razvpitem pivovarskem vstopu v medije.

Tomaž Perovič je v slovenskem medijskem prostoru legendarno ime. Novinarsko kariero je začel še v burnih časih socializma na RTV Slovenija. Ravno on je ustanovitelj kultne oddaje Studio City, o kateri je bilo v zadnjih mesecih prelitega veliko črnila.

Metulj pri metulju, kot zavesa iz metuljev. Stik s temi krilatimi lepotci zna biti res impresiven, pripoveduje o metuljih monarhih Jurij Kurillo, zdravnik, publicist in fotograf z velikim navdušenjem nad motivi iz narave.

Predsedniška kandidatka dr. Nataša Pirc Musar je v intervjuju za Reporter zavrnila oznake, da bi bila z možem Alešem Musarjem privatizerja. V moževe posle se ni nikoli vpletala. Pojasnjuje, na kakšne načine je že dolgo vključena v mednarodno politiko. Razložila je tudi, zakaj bi slovenski predsednik lahko imel več pristojnosti.

V tiskani izdaji Reporterja si boste lahko prebrali intervju s pisateljem, novinarjem in publicistom Romanom Rozino, letošnjim dobitnikom nagrade kresnik in pred leti tudi drugih literarnih nagrad.

Z Vinkom Šimkom smo se o vseh pomembnih in manj pomembnih stvareh v življenju pogovarjali v njegovem rodnem Mariboru na enega najbolj vročih dni v tem letu. Visokim temperaturam navkljub mu navdiha za šale ni zmanjkalo, prepričali smo se lahko, da zna še tako banalno vsakdanjo stvar obrniti na šalo in v dobro voljo spraviti vse okoli sebe.

V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav pred sabo vidi več izzivov, od kadrovske popolnitve policijskih vrst, povrnitve avtonomije uniformirane in kriminalistične policije ter NPU, do dejanske uveljavitve kariernega sistema. Sodobna policija ni več le varuh vladarja, to so srednjeveške predstave o njej, je dejal v pogovoru za STA.

Na predsedniške volitve se Anže Logar podaja, kot zatrjuje, po lastni volji in z zbiranjem podpisov volivcev, hkrati je hvaležen za podporo stranke in njenega predsednika Janeza Janše. Čeprav je ponosen na svoje delovanje v času, ko je bil minister za zunanje zadeve, pa najbolj neprijetnih dogodkov, ki so v slabo luč vrgli njegovega šefa, ne želi komentirati ali pa se je izognil odgovoru.

Gregor Tomc, znani profesor s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani intervjujev ne daje pogosto, kajti kot pravi, mediji niso prepričani, ali naj ga uvrstijo na levi ali desni pol, pa mu zato najraje dajo mir. To mu popolnoma ustreza. Kritičen je do vseh in že dve desetletji se trudi, da bi se v Sloveniji kulturna politika spremenila. Žal zaman. Upanje resda umre zadnje, a s takšnim odnosom do kulture bo Slovenija po njegovem mišljenju čez dve ali tri generacije verjetno izginila s svetovnega zemljevida.

Tadeja Toša, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, ni potrebno posebej predstavljati. Kdor se zanima za dober humor, je za tega unikatnega komika že slišal, nepozabna so tudi njegova vodenja Večerovega izbora za izjavo leta – Bob leta. Za intervju oziroma za pogovor se dogovarjava skoraj vse leto. Najprej on ni mogel, potem jaz nisem imela časa, kasneje pa se je, ko sva prišla do besede intervju, vedno spretno izognil odgovoru. Pred vami je eden njegovih redkih pogovorov za medije, ker se nam uspešno izmika.

V drugi oddaji sva se z novinarjem Reporterja Igorjem Kršinarjem dotaknila aktualnega političnega dogajanja pri nas pred predsedniškimi volitvami, par besed pa spregovorila tudi o dogajanju na javni RTV, za katero se zdi, če se malce pošalimo, da jo vodi strojevodja Slavko Kmetič.

Naš gost je bil tokrat Igor Kršinar, dolgoletni novinar Reporterja, s katerim smo 4. julija posneli dve oddaji. V prvi je predstavil svoj knjižni prvenec Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Igor velja za odličnega poznavalca življenja, politične poti nekdanjega predsedniškega kandidata in dobrotnika Ivana Krambergerja.

Po besedah agrarnega ekonomista dr. Črtomirja Rozmana je po eni strani tudi dobro, da gredo cene hrane tako navzgor. Tako se bodo ljudje bolj zavedali pomena pridelave. Rozman opozarja, da motnje z oskrbo hrane v Evropi v bodoče niso izključene.