Gregor Tomc, znani profesor s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani intervjujev ne daje pogosto, kajti kot pravi, mediji niso prepričani, ali naj ga uvrstijo na levi ali desni pol, pa mu zato najraje dajo mir. To mu popolnoma ustreza. Kritičen je do vseh in že dve desetletji se trudi, da bi se v Sloveniji kulturna politika spremenila. Žal zaman. Upanje resda umre zadnje, a s takšnim odnosom do kulture bo Slovenija po njegovem mišljenju čez dve ali tri generacije verjetno izginila s svetovnega zemljevida.

Tadeja Toša, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, ni potrebno posebej predstavljati. Kdor se zanima za dober humor, je za tega unikatnega komika že slišal, nepozabna so tudi njegova vodenja Večerovega izbora za izjavo leta – Bob leta. Za intervju oziroma za pogovor se dogovarjava skoraj vse leto. Najprej on ni mogel, potem jaz nisem imela časa, kasneje pa se je, ko sva prišla do besede intervju, vedno spretno izognil odgovoru. Pred vami je eden njegovih redkih pogovorov za medije, ker se nam uspešno izmika.

V drugi oddaji sva se z novinarjem Reporterja Igorjem Kršinarjem dotaknila aktualnega političnega dogajanja pri nas pred predsedniškimi volitvami, par besed pa spregovorila tudi o dogajanju na javni RTV, za katero se zdi, če se malce pošalimo, da jo vodi strojevodja Slavko Kmetič.

Naš gost je bil tokrat Igor Kršinar, dolgoletni novinar Reporterja, s katerim smo 4. julija posneli dve oddaji. V prvi je predstavil svoj knjižni prvenec Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Igor velja za odličnega poznavalca življenja, politične poti nekdanjega predsedniškega kandidata in dobrotnika Ivana Krambergerja.

Po besedah agrarnega ekonomista dr. Črtomirja Rozmana je po eni strani tudi dobro, da gredo cene hrane tako navzgor. Tako se bodo ljudje bolj zavedali pomena pridelave. Rozman opozarja, da motnje z oskrbo hrane v Evropi v bodoče niso izključene.

Večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik pogosto tudi zaradi njenih del povezujemo z Afriko. S svojim zadnjim romanom Tišina, polna vetra nas sicer ne popelje na afriška tla, pač pa v Pariz 19. stoletja, ki skozi zgodbo Charlesa Baudelairja in njegove muze Jeanne Duval reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije.

Dr. Miha Kovač je doktor znanosti in redni profesor bibliotekarstva, magister menedžmenta in diplomirani komparativist, ki se raziskovalno ukvarja s svetovnim knjižnim trgom in knjigo kot medijem. Profesor na oddelku za bibliotekarstvo ljubljanske filozofske fakultete je tudi publicist, komentator in eden boljših poznavalcev našega knjižno-založniškega trga. Pred leti je pisal za različne slovenske knjižne in časopisne založbe, med drugim je bil tudi odgovorni urednik Mladine ter slovenske izdaje revije National Geographic, danes se s političnim komentatorstvom ukvarja samo še za hobi.

Osamosvojitelj, Janšev Mefisto, visokošolski tajkun. Vse to in še več, tako ga opisujejo. 82-letni Peter Jambrek velja za strica iz ozadja slovenske desnice. Vsaj poskuša biti, a tudi njemu ne gre vse po načrtih. Eno so vizije, drugo pa je politična realnost. Pobuda o nekakšnem Zavezništvu za slovensko politično sredino je pred zadnjimi volitvami padla v vodo, a kljub temu ostaja optimist. Predvideva, da bo slej ko prej po čisto naravni poti, skoraj samo od sebe prišlo do rojstva, ustanovitve in uveljavitve nove desnosredinske stranke.

Zahvaljujem se Robertu Golobu, ker je vzel Marjana Šarca za obrambnega ministra, ker mi je s tem za štiri leta dal aktualen in zabaven lik, pravi Aleksander Pozvek. Novinar (čeprav se te oznake otepa) Sveta na Kanalu A je hkrati tudi imitator v Radiu Ga Ga in še kje, Šarec pa je verjetno najbolj prepoznaven lik, ki ga oponaša Pozvek.

S koncertom na gradu Kostelu se začnejo poletni popsimfonični koncerti glasbenika Giannija Rijavca, in ker je večni romantik, bodo vsi ambienti z namenom poudarjanja lepega dodatno osvetljeni z reflektorji, baklami in svečami. Umetniški ustvarjalec slovi tudi kot ambasador miru in ustanovitelj Mednarodne fundacije Beli golob. Uspelo mu je osebno srečanje s tremi papeži in dalajlamo v Indiji, darilo fundacije, dečka z lanterno, sta prejela tudi dva pravoslavna poglavarja.

Profesor politologije Igor Lukšič še dodaja, da bo Janša izkoristil priložnost za svojo vrnitev na oblast, takoj ko bo dobil priložnost. V kriznih trenutkih lahko pridobi glasove novih poslancev, ki jih najbolj skrbi za lastne stolčke.

Miza v kavarni ni majhna, a je komaj dovolj velika za ducat romanov, ki jih položimo pred avtorja, ne pa tudi za knjige novel, dram, esejev ... Drago Jančar, po splošni strokovni sodbi najpomembnejši sodobni slovenski pisatelj, je svojemu mogočnemu opusu nedavno vendarle dodal še več let pričakovan roman Ob nastanku sveta, izdan pri založbi Beletrina in poln slikovitih spominov in divje domišljije, ljubezni in sovraštva, humorja in nasilja, odmevov vojne, ki se še ni končala, in slutnje tiste, ki že prihaja ... Pisatelj zadnja leta ni dal daljšega intervjuja, a ga je obljubil: »Ko bo nova knjiga!« In besedo je tudi tokrat držal. Pred kakimi tremi leti je zakrožil glas, da Drago Jančar piše avtobiografijo. Zvenelo je smiselno, življenjepisi so zdaj nadvse priljubljeni.

Ob fokusu medijev na posledice ruske agresije na Ukrajino z vidika energentov, ekonomist dr. Maks Tajnikar v intervjuju za Reporter opozarja na vprašanje hrane. Kriza s hrano je in bo svetovna, sprožila bo velike migracije, nemire. Na področju žit je Rusija največja izvoznica na svetu, Ukrajina je četrta ali peta.

Teoretiki zarot so se leta 2019 in še v začetku leta 2020 fiksirali na omrežje 5G, a nato sta jih okupirala epidemija kovida z maskami in cepljenjem, zdaj pa so polno zaposleni s širjenjem lažnih novic o vojni v Ukrajini, ugotavlja izredni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko dr. Boštjan Batagelj. S strokovnjakom za komunikacijske povezave smo se pogovarjali o koristih z dezinformacijami oblatenega omrežja 5G, o komunikacijah v času vojne ter o prihodnosti komunikacijskih povezav na Zemlji in v vesolju.

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Dokler se Jani Möderndorfer drži, se za vstop v parlament bati ni, hudomušno odgovarja nekdanji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec v napovedi, da se jim na nedeljskih volitvah obeta slab rezultat. Pravi, da v LMŠ niso ne bogati ne veliki, imajo pa dušo in srce: "Dokazali smo se tako z delom v vladi kot tudi zadnji dve leti v opoziciji. Ne zaslužimo si druge priložnost, zaslužimo si pravo priložnost!"

V pogovoru smo patra Branka Cestnika vprašali, ali za vernike odločitev za podporo vladnim koalicijskim strankam nikakor ne more biti samoumevna?

V tokratni oddaji V zakulisju smo pred kamero povabili Igorja Kršinarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih novinarjev, ki še kako dobro pozna in je občutil, kako je težko opravljati svoje delo, če se v medije vpleta politika.

»Erik Brecelj mi je rešil življenje,« je izposojeni naslov poglavja iz knjižnega prvenca odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle. O njegovi knjigi Ozadje Reporterja in Maga, ki postaja uspešnica, smo se z njim pogovarjali v 1. delu oddaje, v drugem pa je popisal svoje doživljanje bolezni.

Anton Grizold je bil obrambni minister v zadnji Drnovškovi vladi in morda bo tudi v naslednji, če jo bo vodil Robert Golob. Z njim se poznata zelo dolgo, zdaj mu strokovno pomaga pri oblikovanju programa za področje varnostne politike.