Večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik pogosto tudi zaradi njenih del povezujemo z Afriko. S svojim zadnjim romanom Tišina, polna vetra nas sicer ne popelje na afriška tla, pač pa v Pariz 19. stoletja, ki skozi zgodbo Charlesa Baudelairja in njegove muze Jeanne Duval reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije.

Dr. Miha Kovač je doktor znanosti in redni profesor bibliotekarstva, magister menedžmenta in diplomirani komparativist, ki se raziskovalno ukvarja s svetovnim knjižnim trgom in knjigo kot medijem. Profesor na oddelku za bibliotekarstvo ljubljanske filozofske fakultete je tudi publicist, komentator in eden boljših poznavalcev našega knjižno-založniškega trga. Pred leti je pisal za različne slovenske knjižne in časopisne založbe, med drugim je bil tudi odgovorni urednik Mladine ter slovenske izdaje revije National Geographic, danes se s političnim komentatorstvom ukvarja samo še za hobi.

Osamosvojitelj, Janšev Mefisto, visokošolski tajkun. Vse to in še več, tako ga opisujejo. 82-letni Peter Jambrek velja za strica iz ozadja slovenske desnice. Vsaj poskuša biti, a tudi njemu ne gre vse po načrtih. Eno so vizije, drugo pa je politična realnost. Pobuda o nekakšnem Zavezništvu za slovensko politično sredino je pred zadnjimi volitvami padla v vodo, a kljub temu ostaja optimist. Predvideva, da bo slej ko prej po čisto naravni poti, skoraj samo od sebe prišlo do rojstva, ustanovitve in uveljavitve nove desnosredinske stranke.

Zahvaljujem se Robertu Golobu, ker je vzel Marjana Šarca za obrambnega ministra, ker mi je s tem za štiri leta dal aktualen in zabaven lik, pravi Aleksander Pozvek. Novinar (čeprav se te oznake otepa) Sveta na Kanalu A je hkrati tudi imitator v Radiu Ga Ga in še kje, Šarec pa je verjetno najbolj prepoznaven lik, ki ga oponaša Pozvek.

S koncertom na gradu Kostelu se začnejo poletni popsimfonični koncerti glasbenika Giannija Rijavca, in ker je večni romantik, bodo vsi ambienti z namenom poudarjanja lepega dodatno osvetljeni z reflektorji, baklami in svečami. Umetniški ustvarjalec slovi tudi kot ambasador miru in ustanovitelj Mednarodne fundacije Beli golob. Uspelo mu je osebno srečanje s tremi papeži in dalajlamo v Indiji, darilo fundacije, dečka z lanterno, sta prejela tudi dva pravoslavna poglavarja.

Profesor politologije Igor Lukšič še dodaja, da bo Janša izkoristil priložnost za svojo vrnitev na oblast, takoj ko bo dobil priložnost. V kriznih trenutkih lahko pridobi glasove novih poslancev, ki jih najbolj skrbi za lastne stolčke.

Miza v kavarni ni majhna, a je komaj dovolj velika za ducat romanov, ki jih položimo pred avtorja, ne pa tudi za knjige novel, dram, esejev ... Drago Jančar, po splošni strokovni sodbi najpomembnejši sodobni slovenski pisatelj, je svojemu mogočnemu opusu nedavno vendarle dodal še več let pričakovan roman Ob nastanku sveta, izdan pri založbi Beletrina in poln slikovitih spominov in divje domišljije, ljubezni in sovraštva, humorja in nasilja, odmevov vojne, ki se še ni končala, in slutnje tiste, ki že prihaja ... Pisatelj zadnja leta ni dal daljšega intervjuja, a ga je obljubil: »Ko bo nova knjiga!« In besedo je tudi tokrat držal. Pred kakimi tremi leti je zakrožil glas, da Drago Jančar piše avtobiografijo. Zvenelo je smiselno, življenjepisi so zdaj nadvse priljubljeni.

Ob fokusu medijev na posledice ruske agresije na Ukrajino z vidika energentov, ekonomist dr. Maks Tajnikar v intervjuju za Reporter opozarja na vprašanje hrane. Kriza s hrano je in bo svetovna, sprožila bo velike migracije, nemire. Na področju žit je Rusija največja izvoznica na svetu, Ukrajina je četrta ali peta.

Teoretiki zarot so se leta 2019 in še v začetku leta 2020 fiksirali na omrežje 5G, a nato sta jih okupirala epidemija kovida z maskami in cepljenjem, zdaj pa so polno zaposleni s širjenjem lažnih novic o vojni v Ukrajini, ugotavlja izredni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko dr. Boštjan Batagelj. S strokovnjakom za komunikacijske povezave smo se pogovarjali o koristih z dezinformacijami oblatenega omrežja 5G, o komunikacijah v času vojne ter o prihodnosti komunikacijskih povezav na Zemlji in v vesolju.

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Dokler se Jani Möderndorfer drži, se za vstop v parlament bati ni, hudomušno odgovarja nekdanji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec v napovedi, da se jim na nedeljskih volitvah obeta slab rezultat. Pravi, da v LMŠ niso ne bogati ne veliki, imajo pa dušo in srce: "Dokazali smo se tako z delom v vladi kot tudi zadnji dve leti v opoziciji. Ne zaslužimo si druge priložnost, zaslužimo si pravo priložnost!"

V pogovoru smo patra Branka Cestnika vprašali, ali za vernike odločitev za podporo vladnim koalicijskim strankam nikakor ne more biti samoumevna?

V tokratni oddaji V zakulisju smo pred kamero povabili Igorja Kršinarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih novinarjev, ki še kako dobro pozna in je občutil, kako je težko opravljati svoje delo, če se v medije vpleta politika.

»Erik Brecelj mi je rešil življenje,« je izposojeni naslov poglavja iz knjižnega prvenca odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle. O njegovi knjigi Ozadje Reporterja in Maga, ki postaja uspešnica, smo se z njim pogovarjali v 1. delu oddaje, v drugem pa je popisal svoje doživljanje bolezni.

Anton Grizold je bil obrambni minister v zadnji Drnovškovi vladi in morda bo tudi v naslednji, če jo bo vodil Robert Golob. Z njim se poznata zelo dolgo, zdaj mu strokovno pomaga pri oblikovanju programa za področje varnostne politike.

»Prve ne pozabiš nikoli,« pa naj si gre za prve ljubezenske izkušnje ali pa za prvo napisano knjigo. Knjiga Ozadje Reporterja in Maga, o kateri sva se pogovarjala s Silvestrom Šurlo, odgovornim urednikom tednika Reporter in avtorjem omenjene knjige, je bila napisana v težkih časih. Tako za slovensko novinarstvo, medije, kot za avtorja knjige, ki je več kot leto dni bil težko borbo za svoje zdravje.

Lednega plezalca Klemna Premrla je nenehno premikanje mej pripeljalo do misije na Mars. Skupaj s Timom Emmetom sta leta 2020 prvenstveno preplezala 40 metrov dolgo smer Mission to Mars v stenah slapu Helmcken v Kanadi, ki so jo poznavalci označili za najtežjo enoraztežajno ledno smer na svetu. V času pandemije je na veliko veselje družine več časa preživel v domačih Zvirčah pri Tržiču s pogledom na zasnežene vrhove bližnjih gora.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič je tisti predsednik preiskovalne komisije, ki je predsedniku vlade Janezu Janši osebno izročil vabilo na zaslišanje. Konec februarja je predstavil vmesno poročilo. Glede vladnega ukrepanja v epidemiji je komisija preiskovalnim organom podala naznanitev sumov več kaznivih dejanj, vlado pa pozvalo k takojšnjemu odstopu.

Lojze Adamlje je eden najbolj znanih slovenskih nadrealistov, kar najbrž pomeni, da mu niso tuje niti najbolj nore ideje, ki jih poraja človeška domišljija, nezavedno, sanje. Toda kljub temu je na svoji umetniški poti ostal venomer prizemljen.

Urško Klakočar Zupančič so na sodišču lustrirali, ker je v zasebnem zapisu na facebooku kritizirala vlado in premierja Janeza Janšo: »Včasih so ljudi kurili na grmadah, zdaj zažigajo njihove duše z lažmi po tviterju.«