Prav vsako podjetje se mora podati na pot okoljske preobrazbe

Pred kratkim se je podjetje Interseroh, ki deluje v sedmih državah po celotni Evropi, globalno preimenovalo v Interzero. Zakaj?

Okoljska pravičnost in energetska kriza od vseh nas bolj kot kadarkoli doslej zahtevata hitre in preudarne rešitve glede varovanja okolja. S tem v mislih smo si zadali jasen cilj: svet brez odpadkov in družba brez emisij. To smo želeli sporočiti tudi z novim imenom in mislim, da nam je uspelo.

Ali ni paradoksalno, da si zastavljate cilj svet brez odpadkov, če vaše delovanje sloni na upravljanju odpadkov?

Nikakor ne. S svojim delovanjem vsak dan dokazujemo, da prav vsak odpadek vidimo kot surovino. Če to surovino pametno ponovno uporabimo ali predelamo, zmanjšujemo količino novo ustvarjenih odpadkov. V času, ko našemu planetu primanjkuje naravnih virov, moramo vedno znova premisliti, koliko ga bomo izčrpali. Zato je ustavitev ustvarjanja novih odpadkov v skupnem interesu vseh nas, tudi v interesu družbe Interzero.

Mag. Darja Figelj je direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov, d. o. o. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja več kot 20.000 strankam. V letu 2021 so imeli dobro milijardo prometa, saj so njihove rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo ohraniti okolje, v katerem bivamo. Mag. Figelj danes znotraj podjetja Interzero deluje v treh državah, pred tem pa je bila zaposlena v številnih mednarodnih korporacijah, med drugim na Molu in v Mercatorju. Je magistra ekonomije in poslovnih ved. Dodatno se je izobraževala na univerzi v Cambridgeu, in sicer za trajnostno vodenje. Trenutno se izobražuje znotraj Združenja nadzornikov Slovenije. Je ponosna mama dveh najstnic.

Delujete v različnih državah v Evropi. Je Slovenija v primerjavi z drugimi državami dobro ali slabše ozaveščena glede ravnanja z odpadki? Pregovorno smo denimo rekorderji pri porabi nagrobnih sveč.

Drži, sveč se največ porabi v Sloveniji. Te so postale za nas – za tiste, ki upravljamo odpadke – posebej zahtevne za recikliranje, saj so zelo različne. Električne so sploh izziv. Generalno rečeno, smo v Sloveniji zelo ozaveščeni pri ločevanju odpadkov, a imamo večje sistemske težave.

Katere sistemske težave?

Sloveniji predvsem manjka neodvisni nadzorni organ, ki bi skrbel za transparentnost pri upravljanju odpadkov. V Sloveniji nihče – niti vlada – ne ve, koliko odpadkov se ustvari, kam gredo in kje končajo. V Sloveniji vse prepogosto na odlagališčih gori. V Sloveniji prevečkrat najdemo divja odlagališča. V Sloveniji obstajajo skupine ljudi, ki se ukvarjajo samo s preprodajo železa. To so javne skrivnosti.

Ste zato med pobudniki ustavne presoje novega zakona o varstvu okolja?

Tudi zato. Predvsem pa zato, ker smo prepričani, da je zakon škodljiv za okolje. Prinaša namreč monopolno ureditev, ki bi – tako priznani ekonomisti – ustavila inovacije na tem področju ter podražila storitve za podjetja. To je zagotovo slabo za vse – razen za monopolista.

Pa vendar kar precej držav v Evropi pozna monopolno ureditev.

Gre za manjše število držav, in še ti trgi se postopoma odpirajo z vstopom konkurence ali odločitvijo Evropske komisije, da je konkurenca nujna. Ne poznamo pa nobene države, ki bi iz konkurenčnega sistema šla spet v monopol. Tudi sama sem ekonomistka, to je ekonomski nesmisel za področje, kjer je konkurenca ključna.

Kdaj pričakujete odločitev ustavnega sodišča?

Pred nekaj dnevi je ustavno sodišče pobudnikom sporočilo, da je pobudo začelo vsebinsko presojati. Pred nekaj meseci je sodišče del zakona celo zadržalo, ker so ugotovili, da lahko nastanejo nepopravljive posledice za slovenski trg. Mislim, da bo do konca leta vse jasno.

Kako naj se podjetja pripravljajo, če pravzaprav ne vedo, kaj jih čaka v letu 2023?

To res ni enostavno. V družbi Interzero imamo v sedmih državah več kot 20.000 strank. Svetovanje je področje, ki mu posvečamo največ pozornosti, saj verjamemo, da je prav naše znanje tisto, po katerem se razlikujemo od drugih. Zadnje tedne v naših pisarnah mrgoli, imamo res veliko zaskrbljenih strank, ki ne vedo, kako se pripraviti na leto 2023. Po naših močeh se trudimo, da se pripravimo na vse možno. V prihodnjih tednih bomo pripravili cikel izobraževanj, da bo šlo še lažje.

Kakšen cikel izobraževanj?

V bistvu se pri snovanju akademije Interzero posvetujemo s svojimi strankami. Vidimo, kaj jih najbolj skrbi ali zanima ter na podlagi tega zasnujemo predavanje. Predavanje posnamemo, tako da si ga lahko tisti, ki ga zakupi, pogleda takrat, ko ima čas ali celo večkrat. Letos bomo akademijo akademijo  z Uršo Zgojznik, ki bo predavala o tem, kako se mikro, mala in srednja podjetja soočajo z upravljanjem odpadkov. Nadaljevali bomo z zakonodajnimi obveznostmi podjetij v letu 2023, govorili o pravih korakih pri snovanju okolju prijazne embalaže in še in še.

Znani ste po svojem sodelovanju z Donatom. Je to edini tak primer dobre prakse v Sloveniji?

Da, podjetje Atlantic Droga Kolinska je za Donat poiskalo novo strategijo. Skupaj z Alplo so oblikovali sistem popolnega kroženja plastike. Interzero je plastiko iz odrabljene plastenke spremenil v sekundarno surovino za novo petplastiko. Torej potrošniki ne morate več piti donata iz plastike, ki ni bila že vsaj enkrat uporabljena. Izjemen projekt, izjemna dedikacija podjetja, uživamo v partnerstvu z njimi. Ni pa Donat edini, vsekakor ne.

Kdo so drugi?

Moram razmisliti, koga lahko brez predhodnega soglasja naštejem. No, naj omenim enega od trgovcev v Sloveniji. Gre za podjetje, ki prehiteva ne samo slovenske razmere, temveč tudi evropsko zakonodajo. Vsak njihov izdelek smo pregledali in skupaj z njimi začrtali preobrazbo izdelka, da bo okolju bolj prijazen. Za vsak izdelek imajo časovnico preobrazbe. Predani so varovanju okolja, in mi to resnično cenimo.

To sta dve tuji podjetji. Kaj pa slovenska? Kako blizu smo krožnemu gospodarstvu?

Primerjalno Slovenija kar precej zaostaja pri implementaciji. Spodbudila bi podjetja, da preidejo od besed k dejanjem. Veliko je razlaganja o okolju prijaznemu delovanju, a večina podjetij dlje od sajenja dreves ob svetovnem dnevu gozdov ne pride. To je izredna škoda, saj je krožno gospodarstvo edina prava pot za okolje. In tudi profitabilna pot, česar pa slovenska podjetja še ne prepoznavajo.

Nam bo uspelo pri preobrazbi?

Druge možnosti nimamo. Tako kot ni planeta B, tudi podjetja nimajo možnosti B. Prav vsako podjetje se mora podati na pot okoljske preobrazbe.