Manj bodo izpostavljena gospodinjstva, najbolj pa podjetja, ki so odlašala z nakupom elektrike. Pri morebitni pomoči države bi bilo nujno razlikovati med temi podjetji in podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, meni.

Gospodinjstva bodo leta 2027 cenovnim tveganjem izpostavljena manj kot gospodarski odjemalci, saj trgovci potrebe gospodinjskih odjemalcev praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje. Najbolj izpostavljena bodo tista podjetja, ki svojih potreb za leto 2027 niso pravočasno cenovno zavarovala in imajo še vedno odprte nabavne pozicije, v danes objavljeni analizi piše direktor sistemskega operaterja elektroomrežja Eles Mervar.

"Prav razlika med pravočasno zavarovanimi in odprtimi pozicijami bo lahko leta 2027 eden ključnih dejavnikov cenovne izpostavljenosti posameznih podjetij," meni Mervar.

Poudarja, da je pri oblikovanju morebitnih državnih intervencijskih ukrepov ključno razlikovanje med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da cenovnega tveganja ne bodo pravočasno zavarovala.

Glede na borzne cene obeti za gospodarske družbe, ki so doslej v pričakovanju nižjih borznih cen odlašale z nakupi potrebne električne energije za prihodnje obdobje, do konca prihodnjega leta niso ugodni.

Tisti, ki svojih prihodnjih potreb po električni energiji niso pravočasno zavarovali, bodo morali manjkajoče količine električne energije kupovati po bistveno višjih cenah. "Tudi ob ugodnem razpletu obstaja bojazen, da bodo cene za 50 do 70 odstotkov višje od cen, ki so veljale še do sredine februarja letos," pravi Mervar.

Vse od začetka vojne v Iranu konec februarja cene energentov silovito rastejo. V medijih so izpostavljeni predvsem naftni derivati in zemeljski plin, manj pa rasti cen električne energije, pravi Mervar.

Po njegovi analizi je bila cena produkta "base" za leto 2027 na 16. oktober v primerjavi z najnižjo borzno ceno za leto 2027, ki je bila zabeležena 23. februarja 2024, višja za 170 odstotkov. Tudi primerjava cene 16. oktobra s povprečno borzno ceno v obdobju od 1. januarja 2024 do 16. oktobra 2026 kaže izrazito rast.

Kakšnim tveganjem zaradi nabavnih cen energentov so oz. bodo izpostavljene posamezne gospodarske družbe v Sloveniji, je v veliki meri odvisno od tega, kateri energenti prevladujejo v njihovih proizvodnih procesih ter ali so pravočasno in premišljeno upravljale tveganja njihovega nakupa, pravi Mervar.

"Odgovorni gospodarski subjekti so ustrezne strategije obvladovanja nakupa in porabe energentov vzpostavili že pred leti, še posebej po cenovnih šokih leta 2022, ki so sledili ruski invaziji na Ukrajino. Žal pa to ne velja za vse," je ocenil.

Gibanje cen električne energije bo po njegovem mnenju odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov, pri čemer bodo med najpomembnejšimi geopolitične razmere in gibanje cen energentov ter vremenske razmere v Evropi.

Mila zima bi zmanjšala pritisk na evropske zaloge plina in s tem tudi tveganje izrazitejše rasti cen. Nasprotno pa bi lahko zelo vroče in suho poletje ponovno povečalo pritiske na evropski elektroenergetski sistem.

Visoke temperature in nizki pretoki rek lahko namreč vplivajo na proizvodnjo hidroelektrarn ter na obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn, pri katerih je razpoložljivost vode pomembna za hlajenje. Ob daljših sušnih obdobjih bi se lahko zmanjšala tudi proizvodnja hidroelektrarn. Takšne razmere lahko povzročijo zelo velika nihanja urnih cen električne energije.

"Ob visoki proizvodnji sončnih elektrarn se lahko v posameznih dnevnih urah pojavijo zelo nizke negativne cene, medtem ko se lahko v urah nizke proizvodnje iz obnovljivih virov cene močno zvišajo, zlasti kadar mora manjkajočo proizvodnjo zagotavljati dražja proizvodnja iz plinskih elektrarn," pojasnjuje Mervar.

Na drugi strani pa bi morebitna umiritev geopolitičnih razmer in posledično znižanje cen zemeljskega plina lahko pomembno vplivala tudi na evropske cene električne energije, dodaja.