Macron je hvalil nacističnega kolaboranta Petaina

Javnost, predvsem francosko levico in judovska združenja, je vznemirila že napovedana slovesnost, s katero bodo v soboto v Parizu počastili osem francoskih maršalov iz prve svetovne vojne, med njimi tudi Petaina.

Macron se sobotne slovesnosti, ki sodi v niz obeleževanj stote obletnice konca prve svetovne vojne, sicer ne bo udeležil. Je pa včeraj zagovarjal odločitev za slovesnost. "Možno je, da je nekdo velik vojak prve svetovne vojne in je v drugi sprejel pogubne odločitve," je dejal novinarjem v Ardenih na vzhodu Francije med turnejo po obeležjih prve svetovne vojne.

Na njegove izjave so se odzvali v judovski krovni organizaciji CRIF. "Počastitev Maršala Petaina je enakovredna zanikanju odgovornosti Francije za deportacije Judov v nacistična taborišča," je poudaril predsednik združenja Francis Kalifat za televizijo BFMTV.

Predsednikove izjave so sprožile tudi ostre razprave na družbenih omrežjih. "Petain ne more biti obtožen narodne izdaje ter leta 1945 obsojen na smrt, leta 2018 pa deležen časti na državni ravni," je na Twitterju zapisal poslanec iz vrst socialistov Boris Vallaud.

Po burni razpravi so iz urada francoskega predsednika nocoj sporočili, da Petaina ne bodo počastili na sobotni slovesnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Philippe Petain je bil eden velikih francoskih junakov med prvo svetovno vojno, posebej zaradi vloge v bitki pri Verdunu leta 1916. Leta 1917 je prevzel francosko vrhovno poveljstvo. Leta 1934 je postal vojni minister. Bil je tudi predsednik vlade v Vichyju, ki je med letoma 1940 in 1944 sodelovala z nacistično Nemčijo, tudi pri aretacijah pripadnikov odporniškega gibanja in deportaciji 76.000 Judov. Leta 1945 so Petaina obsodili na smrt, a je francoski general Charles de Gaulle spremenil kazen v dosmrtno ječo. Umrl je leta 1951 v pregnanstvu na manjšem otoku pred zahodno obalo Francije.