Naraščajoči delež Američanov zavrača demokratično politično ureditev in so pripravljeni poskusiti druge politične sisteme, med drugim ugotavlja zadnja raziskava Centra za politiko pri ameriški univerzi Virginia. Hkrati je med ameriškimi volivci vse več takšnih, ki verjame, da je nasilje proti političnim nasprotnikom sprejemljivo.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je v sredo zvečer na javni tribuni televizije CNN v Manchestru v državi New Hampshire vztrajal pri lažeh o volitvah leta 2020, zmanjševal je pomen napada na kongres 6. januarja 2021 ter žalil politične in druge nasprotnike. Zavračal je tudi odgovor na vprašanje, ali si želi zmage Ukrajine ali Rusije.

Mislili smo si, da sta liberalna demokracija in komunizem v hudi opreki, pa nam je pred prazniki v Odmevih poljski filozof in politik (evropski poslanec skupine konservativcev in reformistov) Ryszard Legutko razložil, da so oba produkt moderne. Oba, tako liberalna demokracija kot socializem ali komunizem, sta veljala za najboljši in najnovejši izum. Ne ustvarjata le strojev, ampak tudi novega človeka, novo družbo. Pod komunisti naj bi bili ljudje taki novi stroji in enako je mišljeno danes.«

Eden od favoritov za osvojitev predsedniške nominacije republikanske stranke, guverner Floride Ron DeSantis je rusko invazijo na Ukrajino opredelil kot ozemeljski spor in dodal, da zaščita Ukrajine ni eden od pomembnejših nacionalnih interesov ZDA. S tem se je pridružil Donaldu Trumpu in se zameril vodilnim senatnim republikancem.

Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Iz leta v leto postaja bolj izrojena. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo.

Viktor Knavs, oče nekdanje prve dame ZDA Melanie Trump, se mudi v domači Sevnici in se huduje nad Reporterjevim fotografom Primožem Lavretom, ki ga je ujel v objektiv. Razkurjen, ker smo fotografirali njegovo hišo in predvsem pred njo parkiran avto, se je zapodil za nami in nam z avtom blokiral pot!

Nekdanji podpornik bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je 6. januarja lani skupaj z množico napadel zvezni kongres, se je v torek na sedmem javnem zaslišanju preiskovalnega odbora opravičil kongresnim policistom in dejal, da več ne verjame Trumpovim lažem o ukradenih volitvah.

Čez dve leti Američane znova čakajo volitve predsednika ZDA. Joe Biden, ki zadnje dneve pada tako s kolesa kot v javnomnenjskih anketah, si želi znova kandidirati. Po maščevanju za poraz iz leta 2020 hlepi tudi najslavnejši slovenski zet Donald Trump. Za morebitno ponovno vlogo prve dame pa se zadnje mesece s svojimi javnimi nastopi ogreva tudi naša Melania.

Odbor za preiskavo ozadja napada privržencev Donalda Trumpa na zvezni kongres 6. januarja lani se je na tretjih javnih zaslišanjih v četrtek osredotočil na Trumpove pritiske na podpredsednika ZDA Mika Pencea, da samovoljno razveljavi izide predsedniških volitev v ZDA novembra 2020.

Samo še 38 dni je do volitev. Dober mesec, ko se bodo karte premešale na novo. V drugi polovici aprila bo že dobro zadišalo po pomladi. Glede na zadnje raziskave javnega mnenja bo sedanja koalicija težko zadržala oblast, ni pa nemogoče. Veliko bo odvisno od volilne udeležbe. Čim višja bo, tem manjše so možnosti, da v vladni palači na Gregorčičevi ostane Janez Janša. Tako kot na lanskem referendumu o vodah, ko je vlada prejela skoraj plebiscitarno zaušnico, bodo najverjetneje odločilni glasovi mladih. Odločilna bo mobilizacija. Komu bo na volišča uspelo privabiti več svojih podpornikov.

Januarja letos je moral Donald Trump nejevoljno zapustiti Belo hišo. Njegove politične poteze po odhodu z oblasti kažejo, da ga mika kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024. Hkrati se Joe Biden zadnje čase sooča z upadom priljubljenosti. Tudi njegovi demokratski stranki ne gre ravno vse kot po maslu.

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je načelnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske generala Marka Milleyja imenoval šele potem, ko je najprej iz banalnega razloga zavrnil kandidata, ki mu ga je predlagal takratni obrambni minister James Mattis, poroča Washington Post. Kandidat, ki ga je Trump zavrnil, je letel z napačnim vojaškim letalom.

Neodvisni nadzorni odbor družbenega omrežja Facebook je včeraj odločil, da bivši ameriški predsednik Donald Trump še ne sme nazaj na Facebook, potem ko so ga zaradi podžiganja nasilja blokirali januarja po napadu na ameriški kongres. Odbor pa je kritiziral odločitev Facebooka o trajni blokadi in podjetju naročil, da to utemelji.

Gallupov inštitut je ob koncu leta izvedel anketo o tem, koga Američani najbolj občudujejo. Med moškimi je to predsednik ZDA Donald Trump, med ženskami pa nekdanja prva dama Michelle Obama.

Prvo soočenje ameriških predsedniških kandidatov je sinoči v Clevelandu minilo v znamenju predsednika Donalda Trumpa, ki je nenehno skakal v besedo demokratu Jospehu Bidnu, da ga spravi s tira. Analitiki obeh strani v prvih odzivih ugotavljajo, da soočenje ni spremenilo dinamike volilne tekme.

Nemci se letos najbolj bojijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Podobno je bilo leta 2018.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zvečer v govoru pred Belo hišo v okviru nacionalne konvencije republikanske stranke sprejel predsedniško nominacijo. Polovico govora je namenil poudarjanju dosežkov svoje vladavine, drugo pa napadom na demokrate in njihovega kandidata Josepha Bidna.

Pred Belo hišo so v ponedeljek odjeknili streli, zaradi česar je ameriški predsednik Donald Trump za nekaj minut odšel z novinarske konference. Po prekinitvi je predsednik pojasnil, da so varnostne sile blizu ograje Bele hiše ustrelile oboroženega človeka in da so razmere zdaj pod nadzorom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kitajska, Rusija in Iran so med državami, ki skušajo vplivati na novembrske predsedniške volitve v ZDA, je v petek opozoril William Evanina, direktor ameriškega nacionalnega protiobveščevalnega in varnostnega sveta.

Huawei je po objavi namere sklenitve skupne izjave Slovenije in ZDA o varnosti omrežja 5G pripravljen na pogovore s slovensko vlado o varnostnih vprašanjih tehnologije 5G. Vladi ponuja podpis sporazuma o neprisluškovanju, s katerim bi zagotovil, da ne bo dopustil uporabe svoje tehnologije za nadzor.