Nova zvezda »nove desnice« je zasijala na italijanskem nebu. »Sem Giorgia, sem ženska, mama, Italijanka, kristjanka, ne boste me ustavili,« je na predvolilnem zborovanju v mikrofon histerično kričala 45-letna Giorgia Meloni, voditeljica stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia), ki jo označujejo za skrajno desno in neofašistično. Prepričljiva volilna zmaga jo je s političnega obrobja izstrelila v sam vrh italijanske politike. Melonijeva bo predvidoma že kmalu postala prva ženska na premierski funkciji v zgodovini naše zahodne sosede.
Pri nas se je zmage italijanske desnice najbolj veselil poraženec zadnjih parlamentarnih volitev Janez Janša, drugi slovenski politiki so bili precej bolj diplomatsko zadržani. Predvolilni podpori na tviterju – Avanti (naprej) Giorgia … – so sledile čestitke za zmago. Bivši premier, zdaj pa spet predsednik največje opozicijske stranke SDS, je tokrat stavil na pravega konja. Dve leti prej te sreče ni imel. S preuranjeno čestitko za zmago Donaldu Trumpu na predsedniških volitvah v ZDA, ki je zaradi nepriznavanja volilnih izidov še danes »ukradena«, se je zelo osramotil pred mednarodno javnostjo. Tudi z avtokratskim prijateljem iz Budimpešte zadnje čase nima sreče, saj sta se pri agresiji Rusije na Ukrajino znašla na nasprotnih bregovih. Melonijeva je vsaj na isti strani kot Janša, odločno na strani Kijeva.
Janez Janša in Vladimir Putin ob Janševem obisku v Rusiji leta 2012.
Bodoča italijanska predsednica vlade za »slovenskega brata« prinaša novo upanje. Da njegova politična zvezda še ni v zatonu, da je s podobno agendo možno dobiti volitve tudi pri nas. Pa je res tako? Politična zgodovina priča, da se volilnega telesa iz ene države ne da kar tako preslikati v drugo. Tudi Aleš Primc, podobno kot Melonijeva borec za tradicionalne družinske vrednote, bo težko obrnil kolo zgodovine nazaj. Leta 2015 je dobil referendum o družinskem zakoniku, a nato čez tri leta s politično stranko Glas za otroke in družinein političnim zavezništvom Združena desnica pogorel na parlamentarnih volitvah. Pet tisoč demonstrantov pred parlamentom proti spremembam družinskega zakonika, kolikor naj bi se jih zbralo minuli teden, je še daleč od nove Janševe zmage na volitvah.
Da je s podporo Melonijevi strankarske interese postavil nad narodne, Janši, ki se ima za narodnozavednega domoljuba, očitajo nekateri vidni člani slovenske skupnosti v zamejstvu. Bratje Italije so vse prej kot naklonjenih slovenski manjšini. Nasprotovali so vrnitvi Narodnega doma v Trstu, so proti zajamčenemu zastopstvu slovenske narodne skupnosti v rimskem parlamentu, tigrovce pa označujejo za teroriste. Tiste tigrovce, ki se jim Janša klanja na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju na Mali Gori pri Ribnici. Njegova podpora Melonijevi tako ni samo nizki udarec spravnemu procesu, ko sta si poleti 2020 podala roke predsednika sosednjih držav Borut Pahor in Sergio Mattarella in položila venca k spomeniku pri bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom, je tudi nož v hrbet slovenski manjšini v Italiji.
Nihče na slovenski desnici, ne v strankah ne v organizacijah civilne družbe danes Janše javno ne pozove, naj ustavi konje. Da so interesi naroda pred sebičnimi strankarskimi interesi in osebnimi političnimi računi
Toda nihče na slovenski desnici, ne v strankah ne v organizacijah civilne družbe danes Janše javno ne pozove, naj ustavi konje. Da so interesi naroda pred sebičnimi strankarskimi interesi in osebnimi političnimi računi. Namesto tega ga eden za drugim opravičujejo in javnost prepričujejo, da »sestra Giorgia« že ni taka, kot jo prikazujejo dominantni mediji – da ni neofašistka, pač pa borka prot ideologiji LGTB, migrantom in globalistom. Da je na isti politični liniji, kot sta Janša in Grims, da je predstavnica »nove desnice«. Tudi »neodvisni« predsedniški kandidat Anže Logar se od škandalozne Janševe podpore Melonijevi ne distancira, raje nekaj motovili o trgovinski menjavi med obema državama. S tem pa Janša postaja še večji mlinski kamen okoli vratu njegove predsedniške kandidature.
Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Z leta v leto postaja bolj izrojena, vse bolj neliberalna. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo. Nova revija, ki je v preteklosti odigrala pomembno vlogo tako pri osamosvojitvi Slovenije kot v prvi polovici tranzicije, je pred dobrim desetletjem najprej finančno bankrotirala, letos pa smo bili priča še njenemu političnemu bankrotu, ko so Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Dimitrij Rupel podprli na koncu propadlo kandidaturo kontroverzne psihoanalitičarke iz Moravč Nine Krajnik. Preračunljivi Jambrek leta 2022 ne upa več ponoviti, kar je izjavil pred sedmimi leti: »Ivan Oman ima prav. Vodstvo SDS, kakršno je, je predvidljivo zagotovilo za prevlado in prihodnje zmage levice. Cesar je nag. Vsi to vemo.«
Mračnjaštvo je že tu in zdaj, zato naj zadnji ugasne luč. Še Jordanu Petersonu, veliki intelektualni zvezdi globalnega formata, ki ima množico oboževalcev tudi na slovenski desnici, se je odpeljalo – zadnje čase hvali »globoko vernega kristjana« Vladimirja Putina, ki se po njegovem v Ukrajini bojuje proti izrojenemu Zahodu. Tako kot Giorga Meloni, Viktor Orban, Aleš Primc in Janez Janša.
