Tri tedne po evropskih volitvah je jasno, da v volilnem telesu (še) ni opaznega premika na relaciji levo–desno po enem letu od državnozborskih volitev, ko je sicer zmagala SDS, a so nato stranke levo od sredine sestavile koalicijo. Na evropskih volitvah je desnica izgubila en mandat, levica pa enega pridobila, tako da je razmerje med ideološkima blokoma spet izenačeno. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami pa zadnje volitve v Evropski parlament pri nas niso zatresle notranjepolitičnega prizorišča, porušile razmerja moči med glavnimi političnimi akterji.
Čeprav so s skupno listo SDS-SLS dobili največ glasov, so v največji opozicijski stranki SDS lahko vse prej kot zadovoljni. Janez Janša je v španoviji z Marjanom Podobnikom »prodal« Patricijo Šulin za Franca Bogoviča, SDS pa je tako ostala brez enega evropskega poslanca in ima po novem spet samo dva, podobno kot vladni stranki SD in LMŠ. Če je Janša prvotno računal, da bo s skupno listo z SLS zaradi pritoka dodatnih glasov SDS gladko ohranila tri mandate, se mu račun na koncu ni izšel. Analiza volilnih rezultatov namreč kaže, da bi SDS tudi brez petih odstotkov dodatnih glasov volivcev SLS ohranila tri mandate. Marjanu Podobniku in Francu Bogoviču se res lahko na široko smeji. V SDS pa se lahko le tolažijo, da je bila skupna lista nekakšna investicija v prihodnost. A Marjan Podobnik je prej del problema kot pa rešitve za slovensko desnico.
Rezultati evropskih volitev ne dajejo prav nobenega zagotovila, da bo SLS na naslednjih volitvah prišla spet v državni zbor, v katerem je ni že dva mandata od leta 2014. Da bo to uspelo prav Podobniku, ki je s slovenskega političnega prizorišča izginil leta 2000, ko je v času vlade Andreja Bajuka postal direktor Telekoma Slovenije. Podobnik je enkrat, leta 1997, že izigral »slovensko pomlad«, ko je šel v veliko koalicijo z LDS Janeza Drnovška (več v tokratni zgodbi tedna), zdaj pa naj bi bil prav on po dveh desetletjih prvi garant za novo »pomladno« vlado?! To, da Podobnika obuja od mrtvih prav Janša, pa veliko pove tudi o predsedniku SDS, ki se je pri svojih načrtih, kako priti na oblast, očitno spet znašel v slepi ulici.
Ker SDS pod Janševim vodstvom politične stranke levo od sredine zavračajo, v prvi opozicijski stranki očitno nimajo druge izbire, kot da se znova zatekajo k preživetem konceptu »politične pomladi« in upajo, da bodo po tej iztrošeni politični formuli enkrat le sestavili vladno koalicijo in prevzeli oblast. Nazadnje je po prihodu iz zapora, od decembra 2014 pa do volitev junija 2018, Janša že poskušal na »pomladni« osnovi sestaviti zmagovito kombinacijo strank, pa se spet ni izšlo. Od široke pahljače strank desno od sredine sta se na koncu v državni zbor uvrstili le SDS in NSI, vsi drugi politični projekti pa so klavrno končali.
SLS je pod vodstvom Marka Zidanška že v drugo ostala pred vrati parlamenta. Na volitvah je popolnoma pogorel še en veliki Janšev up, njegov satelit Združena desnica (Aleš Primc in Franc Kangler), pri čemer še do danes ni povsem jasno, ali so bile kandidature v dveh volilnih enotah napačno vložene namerno, ker je stranki v anketah slabo kazalo, da so ti glasovi, ki bi drugače šli v prazno, na koncu pristali pri SDS. Tudi projekt nove liberalne stranke Prstan je šel po zlu, saj pidovskemu »piškotarju« Blažu Vodopivcu stranke sploh ni uspelo spraviti v pogon, na volitvah pa je bila neuspešna tudi Lista Bojana Požarja, ki bi lahko bila morebiten Janšev koalicijski partner. V krogih SDS so v prejšnjem mandatu »sanjali« še o novi protimigrantski stranki, a tudi iz tega ni bilo nič, in je te glasove na koncu pobral Zmago Jelinčič (SNS).
Ker SDS pod Janševim vodstvom politične stranke levo od sredine zavračajo, v prvi opozicijski stranki očitno nimajo druge izbire, kot da se znova zatekajo k preživetem konceptu »politične pomladi« in upajo, da bodo po tej iztrošeni politični formuli enkrat le sestavili vladno koalicijo in prevzeli oblast.
Čeprav koncept »pomladnih« strank dokazano ne deluje več, bodo na desnici očitno še enkrat odkrivali toplo vodo. Ne glede na ostre konflikte pred evropskimi volitvami ima SDS danes največji interes, da stranka DOM Bernarda Brščiča obstane, menda pa še vedno računajo tudi na stranko GAS predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ki je na volitvah lani dobila pičlih 0,35 odstotka glasov. Če bodo s formulo »satelitskih« strank pogoreli še enkrat, si bodo v SDS spet pilatovsko umili roke in lakonično dejali, da so opravili svojo nalogo, morda spet (relativno) zmagali, da pa je problem v drugih na desnici, ki jim ne uspe prepričati dovolj volivcev, in da zaradi teh luzerjev ni nove »pomladne« vlade. Pa so stvari res tako enostavne?
Naj se sliši še tako protislovno, v resnici prav formula »satelitskih« strank ob sklicevanju na »pomlad« omogoča Janezu Janši, da SDS ohranja hegemonijo na politični desnici, žal pa to ni več zmagovita formula, s katero bi desnica prišla na oblast. A rešitev ni v nišnih »satelitskih« strankah na desnici, rešitev, da se prekine oblast levice, o čemer so nekateri v preteklosti že javno razmišljali, bi morda bila ustanovitev nove sredinske stranke, ki bi jo npr. vodila nekdanja evroposlanka Romana Jordan, da bi poskušala zaobjeti čim širši del volilnega telesa, predvsem tistega, ki ga SDS ne zmore več nagovoriti.
