V Evropi ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Razloga za to sta dva, in oba sta bistvena. Prvi razlog zadeva naravo virusa samega. Virus je star štiri mesece in ga je bilo nemogoče umetno ustvariti. To pomeni, da bi umetno ustvarjen virus predpostavljal logično dejstvo, da ima njegov izumitelj nad njim oblast. Te oblasti nad tem virusom nima nihče. Drugo dejstvo, ki zadeva Evropo – o njej pa govorimo, ker je naša domovina –, je v zvezi s tem še toliko bolj zastrašujoče. Človek ima proti virusu, ki povzroča bolezen covid-19 eno samo orožje, to se imenuje karantena in izolacija.

Intervju Janeza Kocijančiča, ki je na nacionalni RTV SLO prišel v trenutku, ko se je država zatresla spričo katastrofe, ki ji ni nič, kar smo do sedaj spoznali, podobnega, je v tem smislu svojevrstna razsvetlitev.

»Sedmi december 1941, dan, ki se bo v zavest ljudi vpisal po sramoti« … Tako je Franklin Delano Roosevelt začel enega najbolj znamenitih govorov, kar jih je kdaj bilo. Ko se je dan po napadu na Pearl Harbour obrnil na ameriški Kongres s predlogom, da ta napove vojno japonskemu imperiju, je bilo jasno še nekaj. V zgodovini je bilo malo trenutkov, ko bi ena sama oseba nosila tolikšno odgovornost, kot prav on tedaj. Dobesedno je bila usoda sveta na njegovih ramenih (četudi je bil invalid in je govoril tako rekoč z vozička).

Novinar Dela je v Sobotni prilogi Dela 7. marca 2020 v članku z naslovom Frankensteinova koalicija zapisal naslednji stavek: "François Furet, pokojni francoski zgodovinar in veliki poznavalec francoske revolucije, je pred leti zapisal, da po prelomnem letu 1989 ni iz nekdanje komunistične vzhodne Evrope prišla niti ena nova ideja. Nič. Popolna idejna praznina".

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Slovenijo je v ponedeljek, 27. 1. zadela neverjetna novica. Najprej je odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, čez dobro uro je svoj odstop napovedal tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Hišica iz kart se je podrla: v letu in pol je odstopilo (ali bilo odstopljenih) sedem ministrov, trije so svoj odstop še pripravljali.

Na spletni strani vašega cenjenega časopisa ste 22. januarja 2020 objavili tekst svojega zvestega bojevnika Boštjana Turka z naslovom “Tako je Dimitrij Rupel Milanu Kučanu v Skrivnostih države namenil posebno mesto, leta 1995 pa nastopil v Dražgošah”.

Vladimir Veličković je eden najbolj zaznamovanih evropskih slikarjev druge polovice 20. stoletja.

Kako je Udba vplivala na Arbitražni sporazum med RS in RH. Kdo je v resnici zmagovalec arbitraže. Zakaj stare strukture vedno znova vzniknejo kot zmagovalci zgodovine. Kaj se dogaja v Evropi. Zakaj imamo krizo voditeljstva, ki je najhujša šiba božja. O tem in še čem je v hrvaškem podcastu Velebit spregovoril Reporterjev Kolumnist Boštjan M. Turk.

Osamosvojitveni notranji minister in gospodarski kriminalec Igor Bavčar bo v soboto slavnostni govornik ob obletnici postroja Teritorialne obrambe v Kočevski Reki. Na prireditev bo prišel iz zapora na Dobu, kjer prestaja petletno zaporno kazen zaradi pranja denarja pri prodaji delnic Istrabenza.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Časopis globoke države, ljubljanski Dnevnik, je prinesel intervju z Igorjem Bavčarjem. Temeljna Bavčarjeva ideja je bila: sem nedolžna žrtev političnih manipulacij.

SODBA V IMENU LJUDSTVA IN SKLEP Okrajno sodišče v Ljubljani je v pravdni zadevi opr. št.: IV P 1171/2014 tožeče stranke: Veno Taufer, ki ga zastopa odvetnik Svit Svetina iz Ljubljane zoper toženo stranko: Boštjan Marko Turk, ki ga zastopa odvetnik Radovan Cerjak iz Ljubljane, zaradi varstva osebnostnih pravic in plačila odškodnine, dne 7.4.2017 odločilo:

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Ivan Oman je iz stranke SLS, ki jo je vodil Marjan Podobnik, zaradi istega Marjana Podobnika tudi izstopil. Prišel je v stranko Slovenski krščanski demokrati, kjer je bil po načelu nacionalne liste izvoljen v parlament (mandat 1992–1996).

Višje sodišče uničujoče glede zgodovinarja Jožeta Pirjevca: kolumnist je imel podlago za očitek, da je Pirjevec poitalijančil svoje ime v Giuseppe, s čimer je vstopil v nenavaden tip renegatstva (odpadništva).

Norčevanje iz državljanov, kot si ga privošči tranzicijska oblast, dosega strašljivo dno nove spirale.